Lea Mederal nam je predstavila svojo neustrašno Indi

Indi je srnin pinč in čez nekaj dni bo stara 11 let. (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Lea
7. 10. 2014

Vsak otrok si v določenem obdobju zaželi kužka in tako je bilo tudi pri Lei. Ko je bila majhna, je namreč oboževala pse vseh velikosti in oblik. "Pritiskala sem na starše, da bi mi kupili psa, a čakali so vse do mojega 12. leta," pove.

"Potem so mi nekega dne le sporočili, da sem dovolj stara za psička. Pogoj je bil, da je majhen in kratkodlak in da ga bomo lahko imeli v hiši. Odločili smo se za pasmo srnin pinč. Spomnim se, da smo se neke jeseni odpeljali do Ivančne Gorice, si tam ogledali leglo petih kužkov in izbrali najbolj scrkljano psičko z zvitim repkom. Na prvi trenutek je bila videti kot majhen prašiček." (smeh)

Pes pa ni bila edina domača žival, ki jo je Lea imela.

"Pri nas sta bila dva hrčka, morski prašiček, tri papige in tri mačke ter seveda paličnjaki. Vendar z živalcami nisem imela sreče. Oba hrčka sta mi ušla. Kriva sem seveda jaz, saj sta se mi smilila v kletki, zato sem ju enkrat na teden pasla na vrtu ... in seveda sta mi pobegnila. Pobegnile so mi tudi vse papige, saj sem jih spuščala, da so letale po dnevni sobi. Nekega dne je tako oče pozabil, da so spuščene, in je odprl balkonska vrata."

Rada izziva

Ob vsej nesreči pri pobeglih domačih živalcah pa je bila Lea pri Indi bolj pazljiva. "Indi je srnin pinč in čez nekaj dni bo stara 11 let," doda.

"Z njo preživim toliko časa, kot le lahko. Je pa včasih težko, ko ves dan delam, tako da se takrat druživa le zvečer. Hvaležna sem mami, ki skrbi zanjo, ko me ni doma," prizna.

"Z Indi hodim teč — čeprav je videti majhna in šibka, verjemite, da ima več kondicije kot jaz — in na sprehode v gozd, zvečer pa skupaj leživa na kavču. Dvakrat na mesec jo temeljito okopam, vendar ji ta čas, ki ga preživiva skupaj, ni ravno všeč. (smeh) Pravzaprav sovraži tuširanje, zato se vedno, kadar ima priložnost, običajno že isti dan povalja v kakšni mrhovini. Zato dostopa do moje postelje žal nima — spi v svoji košari, ki jo ima v dnevni sobi. Drugače je izjemno živahna in odločna psička, ki rada izziva velike pse, sovraži pa mačke in majhne otroke. Pravzaprav je zelo nezaupljiva do vseh ljudi, ki jih ne pozna. Pusti se božati le družinskim članom in prijateljem, medtem ko na druge renči."

Ne mara čebule

Lea je svojo psičko naučila kar nekaj trikov, čeprav pa se ji pri kakšnem Indi tudi upira.

"Naučila sem jo, da mi da tačko, sede ali da glas. Nikakor pa je ne morem naučiti, da mi prinese žogico, ki ji jo vržem. Zanalašč jo odnese stran in me čaka, da jo pridem sama iskat. (smeh) Če pred njo izrečeš besedo živijo, bo vedno začela lajati, saj misli, da je nekdo prišel. Prav tako je ne morem odvatiti lajati, tudi ko ve, da gremo ven. Po drugi strani pa je zelo čustvena. Zelo intuitivno spremlja vsakega družinskega člana. Vedno, kadar sem žalostna, jokam, začuti mojo stisko in se mi usede v naročje, me začne lizati po obrazu," pove Lea. "

Glede hrane pa je prav tako izbirčna. Če ji v njeno posodico dam jabolko, ga ne bo nikoli pojedla, če pa vidi, da ga jem tudi sama in ji ponudim košček jabolka iz mojih ust, ga bo z veseljem pojedla. Tako je z vso hrano. Poskusila sem z različnimi stvarmi in enkrat tudi s surovo čebulo, ki jo je seveda pojedla, a nato obžalovala. Zato od takrat naprej hrano, ki ji jo ponudim, vedno previdno povoha, preden jo poje."

Priporočamo