Lili Žagar se je kot voditeljica resničnostnega šova Kmetija po malce manj kot treh letih spet vrnila na televizijske zaslone. V vmesnem času je vso svojo pozornost posvečala sinčku Tilnu, in čeprav jo materinstvo izpopolnjuje, je kamero kar pogrešala.
Story: Po nekaj letih premora ste se vrnili na televizijske zaslone. Ste pogrešali adrenalin ob delu pred kamero?
Zadnja tri leta sem se posvečala predvsem materinstvu in nisem imela niti časa razmišljati o televiziji. Sem pa kar vesela, da moja vrnitev na zaslone ni bila v informativni program. Že takrat sem si namreč po tiho želela, da bi delala v bolj zabavnih vodah in zdaj, ko to delam, v tem neizmerno uživam, zjutraj res z veseljem vstanem in se odpeljem v službo.
Story: Bi lahko rekli, da je tako kot vožnja s kolesom, ki je nikoli ne pozabiš, ali ste se morali spet navaditi na studio, kamere in prenos v živo?
Težko bi primerjala informativni in zabavni program, saj sta popolnoma različna. Prej sem delala vsak dan, tempo je bil veliko bolj stresen in naporen. To ne pomeni, da je zdaj preprosto, saj so nedelje pred oddajo v živo zelo dolge in živčne, vaditi začnemo že ob enih popoldne in zvečer se včasih kar vprašam, od kod naj še črpam energijo. K boljšemu razpoloženju zagotovo pripomore občinstvo, ki ga prej nisem bila vajena, saj smo bili pri Svetu v studiu le štirje.
Story: Kaj pa ste poleg tega, da ste postali mamica, še počeli v vmesnem času? Načeloma ste se kar umaknili iz medijskega življenja …
Bilo je kar nekaj stvari, ki sem jih počela, vendar nikoli preveč javno izpostavljala. V načrtu sem že imela neki projekt, vendar mi je Kmetija nekako prekrižala načrte, seveda v dobrem smislu, tako da bo tisto še malce počakalo.
Story: Vaš sin Tilen bo v začetku prihodnjega leta dopolnil tri leta. Kako bi opisali obdobje, odkar ste mamica?
Kot najbolj čudovita in obenem najbolj naporna leta v svojem življenju. Otrok je resnično velika in zahtevna odgovornost, še zlasti ker ta naloga ne dopušča napak. Kar daš otroku, to bo nesel v svet in mislim, da sva z Markom na pravi poti in sva ga do zdaj lepo vzgojila. Definitivno lahko rečem, da je Tilen takšen otrok, kakršnega sva si želela. Zagotovo pa najtežja obdobja še prihajajo, vsako je malce drugačno, pridejo obdobja trme, odklanjanja, radovednosti. Vsi mi pravijo, da so ob majhnih otrocih majhne težave, resnejše pa pridejo šele pozneje. V otroštvu se obremenjujemo s tem, da česa nočejo pojesti, ko odrastejo, pa nas skrbi bolj to, če bodo prišli živi in zdravi domov.
Več v reviji Story.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
