Ljubica Špurej Jazbinšek: Tudi veseli ljudje smo kdaj žalostni

21. 10. 2016 | Vir: Lady
Deli
Ljubica Špurej Jazbinšek: Tudi veseli ljudje smo kdaj žalostni (foto: osebni arhiv)
osebni arhiv

Pevka skupine Zaka pa ne in voditeljica oddaje na televizijski postaji Golica TV Ljubica Špurej Jazbinšek je prijetna in iskrena sogovornica. Razkrila nam je, kako je v ansamblu spoznala svojega moža, dobila svojo poročno pesem in tudi to, ali so že pregovorno veseli pevci narodnozabavne glasbe kdaj žalostni.

Glasba je Ljubico že od nekdaj veselila, in to vsa. Zaupala nam je, kako je postala pevka v narodnozabavnem ansamblu: "Že pred skupino Zaka pa ne sem prepevala pri ansamblih Mandarina, Karizma in Ptujskih 5. Roko na srce, skupine Zaka pa ne nisem poznala prav dobro. Ampak prepričal me je njihov posebni zven, drugačnost in drznost. Zato sem si rekla sama pri sebi, da je čas za nekaj novega. Čas je bil za spremembo! Prijavila sem se na avdicijo in bila sprejeta. Čustvene otožne melodije sem zamenjala za rockerske, pop skladbe in hitro našla skupno besedo s fanti skupine Zaka pa ne.

Čeprav smo rockerji po duši in oboževalci večnih skladb 80-tih in 90-tih, imamo tako kot vsi Slovenci neizmerno radi slovensko narodnozabavno glasbo, zatorej je tudi naše ustvarjanje zadnje čase v celoti namenjeno tovrstni sceni. Veliko obdobij, različnih pristopov k tej glasbi smo že vključili, bodisi z drznimi besedili, drugačno melodijo, drugačnim imidžem. Želimo namreč biti samosvoji in ne kopija nekoga, ki je to glasbo ustvaril. Včasih so nam metali polena pod noge, ampak nas to nikakor ni ustavilo. Vztrajali smo pri svojem in ta vztrajnost se nam je obrestovala. Vedno preizkušamo nove meje v glasbenem ustvarjanju in v zadnjem obdobju ponovno z novim pristopom glasbenega ustvarjanja, s pomočjo dobrega prijatelja in avtorja naših zadnjih uspešnic, Klemna Glyn Arha, nam dobro uspeva."

Ob tem je Ljubica zelo prepoznaven obraz televizijske postaje Golica TV in pravi, da jo to delo neizmerno veseli. "To je služba, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu, poleg materinstva seveda. Sicer pa tudi ena izmed mojih skritih želja, ki sem jo odkljukala na svojem seznamu," se smeji.

Kako poceni in učinkovito odstraniti kondenzacijo in plesen z oken

Njen moto je optimizem

Že pregovorno velja, da so člani narodnozabavnih ansamblov vedno veseli in nasmejani. Vendar Ljubica pravi, da pridejo tudi žalostni turobni dnevi, ki pa jih zna pregnati z nasmeškom: "Tudi veseli ljudje smo kdaj pa kdaj žalostni, ampak tega ne pokažemo pred drugimi. Včasih se za veselim, prešernim obrazom skriva kanček žalosti in tegobe. Življenje je nepredvidljivo in včasih nas okoliščine tudi nas vesele in srečne ljudi kdaj pa kdaj pahnejo v otožnost. Pa vendarle je optimizem tisti, ki je tudi moj moto v življenju. Ne glede na vse za vsakim dežjem vedno posije sonce. In zaradi tega sonca se je vredno boriti!"

Tako Ljubici ne zmanjka energije, saj ima ob petju v ansamblu veliko nastopov in vaje, ob tem pa počne še druge stvari. "Približno dva dni v tednu namenim ustvarjanju, vajam in ostalim zadevam, povezanim z glasbo. Vsak teden imamo vaje, na katerih pridno ustvarjamo nove melodije, hkrati pa tudi dorečemo plan za tekoči mesec in si delo med seboj porazdelimo. Glede na to, da nas je sedem, nam ostane potem še nekaj časa zase in za naše družine ... Skupaj dejansko zmoremo več kot zgolj en posameznik za vse."

Med drugim Ljubica obvlada tudi jodlanje. Sama pravi, da je to še eno izobraževanje, ki ji je izredno dobro delo. "Zakaj samo petje, če lahko še jodlanje, sem si rekla in se nemudoma naročila pri urah solo petja in jodlanja pri sami kraljici jodlanja v Sloveniji Brigiti Vrhovnik Dorič. Začetek je bil težak, ampak s trdim delom in vztrajnostjo se daleč pride. In ... uspelo mi je!" je ponosna Ljubica. Poleg tega že od 13. leta igra na frajtonarco in ob tem se pošali, da jo že lahko najamete za kakšnega abrahama.

Ljubezen v ansamblu

Nekaj posebnega je tudi njena ljubezenska zgodba. Zaljubila se je namreč v člana ansambla Zaka pa ne Gašperja Jazbinška. "Simpatija se je zgodila na prvi dan moje avdicije pri skupini Zaka pa ne. S simpatijo pa je prišlo tudi pristno prijateljstvo, ki se je na koncu razvilo v ljubezen. Najin Jakob, ki bo novembra dopolnil že dve leti, pa je najino srečo v ljubezni izpopolnil samo še do popolnosti. Srečni smo in to največ šteje!" pravi sijoče Ljubica in nato pove najlepšo poročno zgodbo: "Poročni dan mladoporočencev je res ena najlepših zgodb, ki se ti lahko zgodijo v življenju. Najina poročna pravljica je bila za naju najlepša. Veliko smo jokali, ampak od sreče. Ko ob očetu stopaš do oltarja do svojih dveh sončkov in se ob pogledu na svoje starše, sorodnike in dobre prijatelje zaveš, da je dejansko vse resnično in da je dovoljeno sanjati o svoji pravljici življenja, dojameš, da je resnično vredno živeti. Če bi želela sedaj opisati vsa presenečenja in lepe občutke ob poročnem dnevu, verjemite, je premalo prostora v vaši reviji, lahko pa seveda odgovorim na vaše vprašanje, ki je povezano s skupino Zaka pa ne.

Da, fantje so poskrbeli še za posebej čustven trenutek večera. Zaigrali so namreč skladbo za najin prvi poročni ples, kar je bila tudi najina največja želja, kajti oni so krivci za najino ljubezen. Še danes sva jim hvaležna." Ob tem sta z možem dobila tudi svojo skladbo, ki nosi naslov Boš ob meni vse življenje in je nastala po njunem poročnem dnevu. Tako je Ljubica zdaj pevka, voditeljica in mamica. Kako ji uspe uskladiti delo, pevsko kariero in družinsko življenje? "Hvala bogu, da je Jakob izredno priden, ubogljiv in prilagodljiv fantek. Poleg svojih staršev obožuje tudi babici in dedka. Za kakšen dan rad ostane v družbi najinih staršev, še posebej takrat, ko se oči in mami mudita na nastopih. Ko pa je dela prost dan in ko smo skupaj, ga najraje preživimo v naravi, gremo na kakšen izlet ali pa se zgolj 'cartamo' v domači postelji. Saj pravim, obožujem trenutke, ko smo skupaj." Jakob pa tudi že hodi s staršema na koncerte in Ljubica pravi, da nadvse uživa v glasbi. "Zadnje čase veliko prepeva in pleše. Saj pravim, glasba je del našega življenja. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da pa bi Jakob bil drugačen od staršev."

Tekst: Eva Jandl