Ni skrivnost, da ima nekdanja radijka, zadnja leta pa sama svoja šefica v butičnem PR-podjetju, Betka Šuhel Mikolič zelo rada Avsenike, no, tudi nekatere druge izvajalce domačih viž. Precej manj pa jih ve, da je njen sinček Aleksander letos že prvošolček in da imajo doma še enega družinskega člana, ki bo kmalu praznoval prvi rojstni dan, in sicer kužka Willyja.
Lastniki in njihovi štirinožci so si praviloma precej podobni, če ne že po zunanjosti, pa vsekakor vsaj po značaju, pogosto pa kar oboje. Zato ne preseneča, da si je Betka za prvega psa, ki je seveda družinski, a vseeno prvi, za katerega skrbi predvsem ona, izbrala hrta vrste whippet.
"Ja, vem, da sva si podobna," pove nasmejana, ko se z njo in Willyjem dobimo na Ljubljanskem gradu. On sicer ni rekel nič, a se prav gotovo strinja. Willy, ki ima sicer v svojem rojstnem listu, torej rodovniku, zapisano ime Talk about me, je vesel kuža. Psom, ki se dobro počutijo, je to enostavno videti. V očeh, v sproščenosti, v odnosu do lastnika. In Betka in njen mali angleški hrt sta igriv, a obenem sila nežen in povezan par.
Njegov značaj jo je očaral
"Odločitev za psa je bil kar velik družinski projekt," prizna Betka. Več kot leto dni je prepričevala moža Deana, da je končno privolil. Zanj je zelo navijal Aleksander, ki je sicer edinec. Tudi to, da s prihodom novega družinskega člana sin ne bo več edini deležen njune pozornosti, je bil eden od razlogov, da je kuža pri Mikoličevih končno dobil zeleno luč. Whippete so spoznali že pri prijateljih, Betko je očaral karakter njihovega kužka, v prid pa mu je bila ravno pravšnja višina in pa kratka dlaka.
V izbrano leglo so mladičke prišli pogledat nekajkrat, in ko je napočil čas, da kot prvi izberejo svojega, je bila Betka v hudi dilemi. Očaral jo je mladiček, ki se je vedno odpravil k njej in se je navdušeno crkljal, vzreditelj pa ji je vseeno priporočal Willyja. Končno besedo je na dan odločitve imel Aleksander. Prišel je, pogledal oba kužka, brez pomislekov pokazal na Willyja in zadeva je bila rešena. Tudi ime mu je izbral on, Betki je bilo takoj všeč, Deanu pa je bilo vseeno, 'saj je pes itak njen'. No, prvih 14 dni z Willyjem je bilo kar pestrih, preden so se ujeli.
Aleksander se je malega whippeta, polnega energije, najprej bal, a k sreči jim je pozneje kot po čudežu vse steklo, kot mora. Aleksander in kuža sta postala največja prijatelja, Dean, ki od doma ni bil navajen domačih živali, pa kot večina tovrstnih 'spreobrnjencev' zdaj še sam skoraj ne more verjeti, kako zelo so vsi vzljubili Willyja. Kar pa sploh ni težko. Kuža ima namreč izredno lep karakter, je prijazen tako do ljudi kot do drugih psov, doma ni naredil nobene škode. Ko je sam, je v svoji kletki, ker je redno sprehojen, mirno spi in počaka, da pridejo domov.
Obožuje družbo
Betka je šla z njim v pasjo malo šolo, kjer sta se oba naučila marsikaj. Zdaj privezan lepo hodi ob nogi, le ko je spuščen in vidi kakšnega pasjega prijatelja ali kaj drugega zelo zanimivega, ne pride vedno takoj, ko ga pokliče. V začetku sta na sprehode hodila na Šmarno goro, vsako jutro sta bila tam, Betka je bila fit, kot že dolgo ne, kuža pa sprehojen. Povsem drugače je bilo, če sta pozneje čez dan na Gradu, ki jim je blizu, saj živijo ob Ljubljanici, našla kakšno pasjo družbo.
"Tako je bil vesel in povsem spremenjen, ko se je družil z drugimi kužki, da sem kmalu dojela, da mu Šmarna gora sploh ne da tistega, kar si želi. Ja, je sprehojen, a je tako družaben, da je najsrečnejši, če se lahko znori s pasjimi prijatelji," pove Betka. Zdaj tako obiskujeta bližnje hribe ali pa jo mahneta v Tivoli. Če slučajno ne najdeta nobene družbe, pa ima Betka vedno s seboj žogico, ki jo Willy obožuje. Seveda ga na sprehod pelje tudi Dean, ki ga je pes sprejel kot najvišjo avtoriteto. Pri njem nikoli ne izsiljuje priboljškov in tudi doma, ko so zvečer vsi na kavču, se vedno zvije k njegovim nogam.
V stanovanju ima sicer še dva prostora, na postelje pa ne gre. Seveda gre Willy z njimi tudi na dopust in družinske izlete. Tudi v avtu je priden, vožnjo dobro prenaša, je pa privezan, kot zahtevajo pravila. Družina si seveda življenja brez Willyja ne predstavlja več, tako Dean kot Betka pa sta se odločila, da bodo imeli, ko se preselijo v hišo, še enega whippeta. No, kdaj bo to, še ne vesta, a bo.