Člani družine Đurić-Ribič so veliki ljubitelji živali

Na enem izmed socialnih omrežij je igralka Tanja Ribič objavila fotografijo male psičke, ki je zvedavo kukala v svet iz ročne torbe. Njene oči so govorile trpečo zgodbo, ki se na srečo za to malo kepico ni končala tragično. In kako je pravzaprav mala potepuška psička prispela v Slovenijo?

"Pikica je izstopala iz tropa potepuških psov, ker je bila najbolj mirna, plaha, najmanjša in najbolj je hrepenela po dotiku. Zazdelo se mi je, da kot najšibkejša ne bo preživela, če bi jo pustila tam," nam zaupa Tanja, ki je s snemanja filma v Črni gori prišla skupaj z malo kosmatinko.

"Stopnja civilizacije je premo sorazmerna s stopnjo sočutja."

Še dve uri pred poletom sem norela naokoli, da sem za njo dobila vse potrebne papirje. Taksist, receptor v hotelu in celo na veterini so me gledali z blagim nasmeškom, češ, nora Slovenka," je takoj objasnila Tanja.

"Stopnja civilizacije je premo sorazmerna s stopnjo sočutja. Nisem mogla gledati, kako se na eni strani meče hrana stran, na drugi strani šipe pa so smrčki, ki to vohajo, njihovi želodčki so pa prazni. Ves mesec sem jih hranila in razmišljala, kako jim pomagati. Pomagali sta tudi moji hčerki, ki sta prihajali na obisk, in Djuro, pa celo znana hrvaška igralka Nataša Janjič Lokas, s katero sva se menjali glede na urnik snemanja."

Tanja se za zdaj še ni dokončno odločila, kaj bo naredila s psičko, ki jo je pripeljala iz Črne gore. "Če bom našla človeka, ki ji lahko ponudi to, kar ji ponujam jaz, in če jo bom lahko še kdaj videla, potem jo bom oddala. Mi smo dosti zdoma in tudi težko bi bilo z dvema kužkoma hoditi na snemanja in vaje. Doma imamo še mačka in je bilo kar burno v hiši, ko sem pripeljala psičko."

Ima hudo alergijo na pasje in mačje dlake

V njihovi hiši to ni razlog za preplah, ker se živali med seboj začnejo zelo hitro razumeti. Pa naj bo to pujsek z mačko ali celo ptič in mačka. Tako kot pri ljudeh. Če nekoga ne poznaš, lahko hitro pride do nerazumevanja in nesprejemanja, neodobravanja drugačnosti, kar je korak do nestrpnosti, ki pa vodi do sovraštva. Tanja vse svoje ljubljenčke skupaj pelje v prtljažniku, kjer so si ustvarili malo 'hipi komuno', kot temu simpatično reče igralka.

Sicer pa ima Tanja hudo alergijo na pasje in mačje dlake, kar še dodatno omejuje, da bi psička lahko za vedno ostala pri njih doma. Najtežje mi pa je, ker jih ne smem pretirano crkljati". Sicer sta tako Djuro kot Tanja že večkrat rešila živali, med katerimi sta bili tudi sraka Orlando in sinička Primož.

"Imamo neko zatočišče za živali, ampak v azilu ne moraš zadržati vseh živali, tudi zato ne, ker potem ne moreš pomagati novim revčkom," objasni Tanja, ki je že dvakrat prinesla psa tudi svoji mami, po tem, ko so ju najprej 'udomačili' pri njih doma, kjer sta se naučila osnovnih stvari in prestala sterilizacijo. Ko odpotujemo za dlje časa, pa so vse naše živali pri mojih starših na deželi."

"To je razosebljanje živali"

Tanja ugotavlja, da se zaradi ozaveščanja ljudi glede odnosa do živali stanje izboljšuje. Verjame tudi, da bodo čez 500 let z začudenjem govorili, kako so nekoč jedli živali in bo to le del zgodovine.

"Nikomur ne vsiljujem vegetarijanstva, tudi sama kdaj pojem meso, vendar pa se mi zdi neumno, da ga ljudje pojemo tako veliko in od tiste živali, ki ni imela ničesar od življenja. To, da jemo zaprte živali, katerim delamo otroke, ki jih tudi pojemo, je anomalija, to je razosebljanje živali. Ko jih vidimo tam zaprte, so povsem brez duše. Kakšen bi bil človek, če bi bil vse življenje zaprt na dveh kvadratnih metrih? Najbrž sploh ne bi bil podoben svoji vrsti. Po moje sreča ni prava, če je na račun nekoga, in svoboden si šele takrat, ko so svobodni tudi drugi."

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ