Med znanimi slovenskimi obrazi, ki imajo doma hišne ljubljence, sta tudi Elda Viler in Ana Dežman. V njunem domu sta namreč pes Tom in maček Pandi. Kljub temu občasno priskočita na pomoč tudi začasnim ali stalnim varovancem v slovenskih zavetiščih za zapuščene živali. Ana, kadar ji čas dopušča, sodeluje pri sprehajanju kosmatincev v ljubljanskem zavetišču, z mamo pa sta že nekajkrat obiskali tudi zavetišče v Svetem Antonu nad Koprom.
Nazadnje sta se v živalskem domu na Obali oglasili prav pred kratkim, ko sta bili na Primorskem. Ob tej priložnosti sta zavetišču darovali nekaj hrane in na sprehod popeljali tudi nekaj kosmatincev. Ker so v koprskem zavetišču, ki velja za enega najboljših v Sloveniji, odvisni od prostovoljne pomoči, so bili njunega obiska in geste zelo veseli. Estradniki, torej znani obrazi, dajejo zgled drugim, kar je pri delu, kot je njihovo v zavetišču, nadvse pomembno. Danes, v razmerah, kakršne so, še toliko bolj. Poleg tega prihaja zimski čas, ko bodo siceršnje razmere še manj ugodne za tekoče in nemoteno delo tudi zaradi vremena.
Odgovorno tudi brez
Čeprav ljudje na to večkrat ne pomislijo, je odgovorno tudi, če živali nimaš. “Če zanjo nimaš časa in drugih pogojev, je bolje, da si je ne omisliš,” pravita pevki. Da hišni ljubljenci pomenijo veselje in radost, a tudi obveznost in stroške, sami dobro vesta. Če torej nimaš pogojev in časa, kljub temu pa imaš rad živali, lahko pomagaš tudi drugače.
V zavetišču so vedno veseli vsake prostovoljne pomoči, tako denarnih prispevkov kot hrane, posod, odej, sodelovanj v delovnih akcijah in podobnega, prav tako pa se ne branijo sprehajalcev, ki pomagajo razgibavati zavetiščne varovance. Ena od oblik pomoči, ki jo prav tako omogočajo in potrebujejo v zavetišču in ki se zdi tudi pevkama zelo lepa, je tako imenovana posvojitev na daljavo.
Botri, kot jim pravijo v zavetišču, so običajno ljudje, ki zaradi različnih razlogov doma sami ne morejo imeti hišnega ljubljenca, zato s posvojitvijo na daljavo pomagajo izbrani zavetiščni živali. V zavetišču so najbolj veseli botrov, ki na daljavo posvajajo kosmatince, ki jih iz različnih razlogov ni možno ali smiselno več oddati in tako ostajajo v azilu. V obalnem zavetišču namreč delujejo po načelu, da se usmrtijo le živali, ki jim ni mogoče pomagati zaradi neozdravljive bolezni ali poškodbe.
Več o zavetišču in vsem drugem je na voljo na spletni strani in Facebookovem profilu Obalnega društva proti mučenju živali.