S prihodom težko pričakovanih sončnih in toplih pomladnih dni se nova pomlad nekako začenja tudi za Marjana Zgonca. V času razcveta prvega pomladnega rastlinja je namreč v njegov dom prišel novi najboljši prijatelj. Oziroma bi bilo treba reči še en. Po slovesu od prejšnjega kosmatega člana družine pred skoraj dvema letoma sta se z ženo nazadnje le odločila, da vrata svojega doma odpreta drugemu.
Le naključje je, da je novi stanovalec pri Zgončevih precej podoben prejšnjemu. Na Nika namreč Yoshi spominja tako po videzu in velikosti kot po značaju. Različni sta le barvi. Yoshi je bel, medtem ko je bil Nik srebrno siv. Ampak preden je skozi vrata priskakljal Yoshi, je z Marjanovim posredovanjem k njegovi sestri prišla muca.
Pri tem je kot zgledno vsekakor treba poudariti, da sta obe posvojeni živali iz vrst zapuščenih oziroma tistih, ki so iz takšnih ali drugačnih vzrokov iskale nov dom. Tako se je s pomočjo Marjanovega novinarskega znanca najprej njegova sestra odločila za posvojitev zapuščene muce iz društva Mačjelovka, potem pa je prek trboveljskega društva proti mučenju živali še Marjan posvojil Yoshija.
Da utegne biti Yoshi tisto, kar iščeta, je po fotografiji sklepala že Marjanova žena. Ko pa ga je z bratom prišel pogledat še Marjan, je že po nekaj minutah postalo jasno, da je osemmesečni mešanček med pudljem in maltežanom natanko to. Prijatelja sta se takoj ujela in pri prilagajanju ni bilo težav. Ime so skodrancu izbrali Marjanovi vnuki, in sicer po istoimenskem tigrčku, čeprav bolj spominja na medvedka.
Je prijazen, ubogljiv in tudi povodca ter avta, čeprav ju prej še nikoli v življenju ni videl, se je takoj navadil. V avtu se celo zelo rad vozi, kar je odlično. Z Marjanom bo namreč odhajal v počitniško hišo v hribe in na morje, kjer Zgončevi preživijo precej časa. Kuža je tudi navihan in prebrisan, čeprav Marjan to imenuje pameten. Pri obrokih namreč vedno najprej pohrusta meso, testenine in preostalo pa odrine ter zmeče s krožnika in poje šele po tem, ko ugotovi, da bo treba tudi to. S svojo rahlo skuštrano pričesko in živahnostjo je pridobil simpatije tudi v naselju, kjer je njegov novi dom.
Še ena zgodba s srečnim koncem, v kateri se Marjan vse bolj nagiba k izkušnjam tistih, ki pravijo, da so posvojene in rešene živali najbolj hvaležni ter najzvestejši prijatelji.
