Pevka Natalija Verboten se je nedavno udeležila dneva odprtih vrat Društva za zaščito konjev. Edino društvo v Sloveniji, ki deluje za reševanje konjev, le s težavo zbira sredstva za oskrbo, zato jim je vsaka pomoč nadvse dobrodošla.
Tudi Natalija se je odločila, da bo skupaj s svojo družino in podjetjem Bumerang finančno pomagala pri oskrbi konja. Postala je botra najstarejšemu rodovniškemu lipicancu Valdomoru, ki šteje 22 let.
"Zelo vesela sem, da me je Društvo za zaščito konj povabilo na dneve odprtih vrat, kjer smo rešene konje srečali v živo in spoznali njihove življenjske zgodbe ter prestano trpljenje, nad čimer sem še vedno globoko pretresena," nam je zaupala.
"Ob tej priložnosti moram izraziti še veliko spoštovanje in občudovanje vsem delujočim v društvu, vsem prostovoljcev, vsem dobrim ljudem, ki z nesebičnim angažiranjem in pomočjo iz dneva v dan dokazujejo, da še vedno obstajajo ljudje s srcem na pravem mestu. Občudujem njihovo zagnanost, saj delujejo popolnoma brez financiranja države ali občin. Torej s prostovoljnimi prispevki. S ponosom sem sprejela vlogo botrstva in po najboljših močeh jim bom poskušala pomagati. S tem apeliram tudi na ljudi, da jim priskočijo na pomoč."
Pretresljive zgodbe
Natalija je ob druženju spoznala tudi žalostne zgodbe konjev. Pred trpinčenjem okrutnih ljudi jih je rešilo društvo, kjer zdaj čakajo na nov dom in ljubeče skrbnike.
"Ko sem prišla v društvo, smo se najprej eno uro sprehajali od konja do konja. Za slehernega so mi povedali njegovo pretresljivo življenjsko zgodbo in vsaka me je ganila do solz. Še vedno sem globoko pretresena nad krutostjo, ki smo jo zmožni ljudje. Preprosto sem ostala brez besed oziroma sem sama pri sebi sklenila, da jim pomagam po svojih najboljših močeh. Ljudem želim tudi prek delovanja v medijih potrkati na njihova srca in duše ter jih opomniti, da so živali tukaj, med nami, da nam polepšajo življenja, in ne zato, da nad njimi izživljajo svoje bolne in sadistične ume."
Konji so ji blizu
Veliko ljudi se s strahospoštovanjem približa velikim živalim. Natalija pa ima z njimi kar nekaj izkušenj. "V bistvu smo z družino moja zgodnja leta (prvih pet let) preživeli pri babici in dedku na kmetiji, kjer smo med drugimi živalmi imeli tudi konja, tako da sem jih na splošno vzljubila (z vsemi obveznostmi, negovanjem ter skrbjo zanje) že takrat. V svojih zgodnjih letih sem tudi že prvič jahala konja in še zdaj se spomnim, da sem še lep čas po ježi hodila na O. (smeh) Do teh plemenitih živali čutim veliko ljubezen, spoštovanje, zato se jih tudi ne bojim."
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec