Je mačka, kot si jih posplošeno predstavljamo. Prijazna, medeča se, kadar kaj želi, a ima svoj značaj in voljo. Četudi šteje šele dobro leto, presneto dobro ve, kaj hoče in česa ne. Med drugim ni prav najraje v naročju, še manj pozirajoč za revijo. Ampak za nas … Kot da je naredila izjemo. A samo s Petrom, seveda, s kom pa drugim?
Tako se nam je zdelo. Potem pa se je pokazalo, da prav zares. Šmeksi namreč imena nima le zaradi kožuha, ampak tudi zaradi značaja. Ne mara mečkanja, še manj prenašanja naokrog na rokah, zato pa se toliko bolj rada smuka pri nogah in predvsem igra. Prav ona je v dom Vodetovih prišla bolj ko ne po naključju, čeprav so razmišljali o hišnem ljubljencu. ‘’Ali bi imeli muco?’’ so se spraševali in prav takrat so pri nekih znancih imeli nekaj mačjih mladičev.
Vodetovi so jih obiskali in med živahnimi mijavkajočimi kožuharji izbrali trikolorko. Na to, kje bo bivala in ali bo zunanja ali notranja, so sklenili počakati, da izbere sama. Ker stanujejo v manjšem strnjenem podeželskem naselju, v poštev prideta obe možnosti. Če bo hotela biti zunaj ali notri, naj tako pač bo. Šmeksi pa si je izbrala oboje. Najprej so, ne glede na bivalno okolje, odgovorno poskrbeli za sterilizacijo. Posvetujoč se z veterinarjem in upoštevajoč tudi mnenje znancev ter prijateljev z mačkami, so se odločili za sterilizacijo kot najbolj praktično in zdravstveno gledano najboljšo možnost. Posledično zdaj Šmeksi še toliko varneje pohajkuje okrog hiše, saj ima svoj teren, s katerega se ne oddalji, prav tako pa ni prometa.
Kopalnica brez vode
Kljub vsemu pa je, še posebej v tem času, predvsem hišna muca. Saj, kdo pameten bi le pohajkoval ali celo spal zunaj takrat, ko je narava premočena, če pa ima na voljo udoben fotelj ob toplem kaminu, hrano, pijačo in poleg vsega še glasbo, ko Peter vadi? Sosedov pes morda, ki se Šmeksi najverjetneje ne zdi ravno najbolj bister, saj zunaj uživa poleti in pozimi. ‘’Ah, pes pač,’’ bi verjetno rekla, če bi znala govoriti.
Čeprav je prišla v družino, katere priimek je precej v zvezi z njo, Šmeksi ne mara vode. Ker pa je ‘firbec’ tudi pri mačkah neozdravljiva bolezen, vseeno redno zahaja v kopalnico. Za to ima čisto poseben ritual. Prihaja namreč vsako jutro, sede v prazno kad in pozorno opazuje družinske člane, ki se pripravljajo in urejajo za nov dan. Če ji že voda ne diši preveč, pa se v nasprotju z marsikatero drugo mačko brez težav pelje v avtu. Presenetljivo? Niti ne. Saj, a je kdo morda mislil, da bo šla peš?
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču