Dobrovoljni komentator brez dlake na jeziku, Ljubomir Petrovčič, ki ste ga lahko vsako sredo spremljali v oddaji Bognedaj, da bi crknu televizor, ima za seboj več pretresljivih zgodb, ob katerih se ti čeljust spusti za eno nadstropje nižje.
Ena izmed takšnih je tudi tista, ki se dotakne njegovega zdravja. Pogumni 63-letnik je v zadnjih 15 letih namreč preživel tri rakava obolenja in tri infarkte, zaradi katerih se z razlogom vsak dan opomni, da je nad njim nekdo, ki ga pazi. Ko se je Nova srečala z nadvse pozitivnima zakoncema Petrovič, nam je bilo v trenutku jasno, da gre za pozitivca svoje sorte. Popolnoma v slogu se začne tudi njegova pripoved izpred 15 let, ko je od njegove zdravnice izvedel za diagnozo: melanom.
“Zmagal bom,” so bile njegove prve besede po tem, ko mu je zdravnica sporočila novico, kot pravi, pa se je vsake bolezni v življenju lotil enako in jo sprejel kot del življenja. “Te novice nisem povedal nikomur, niti Nadji. Takrat sem tri tedne čakal na operacijo in vem, da mi je bilo zelo hudo. Še danes vem, da sem se pravilno odločil, da novice nisem delil z nikomer. Vedel sem, da bi s tem škodoval sebi in njej. Dan pred operacijo sem jo peljal na kosilo, kjer sem ji rekel, da ji moram nekaj povedati in da se nekaj časa ne bova videla. Njena prva reakcija je bila: “Saj vem, drugo imaš, kar priznaj,” se spominja Ljubo in dodaja, da bi ji prej povedal le, če bi pričakoval, da mu lahko pomaga.
“V tistem trenutku sem moral najprej razčistiti sam s seboj. Iskreno, nisem bil sposoben tolažiti samega sebe, mame in Nadje. Kot vidite, sem še živ, kar pomeni, da sem se v redu odločil. Kosila takrat sicer ni pojedla, plačal pa sem ga vseeno,” z nasmehom na obrazu zaključi Ljubo. “Mislim, da ga je uničila služba. Ker drugače ni šlo, je na takšen način udarilo ven,” je Ljuba še dopolnila soproga Nadja, s katero sta prav letos praznovala 40-letnico zakona.
Dva infarkta preživel na nogah
Po dveh infarktih, ki jih je Ljubo preživel, ne da bi pravzaprav dobro vedel, kaj se mu dogaja, mu je tretji povzročil nekaj več preglavic. “Po tem, ko sem si vbrizgal kardioglicerin, sem obiskal kardiologa, ki me je hotel dati na kolo, da bi izmeril moj utrip ob obremenitvi. Rekel sem mu, da se ne počutim dobro, zato me je dal na EKG, iz katerega pa ni razbral ničesar posebnega. Za vsak slučaj me je poslal na urgenco, kjer me je dežurna zdravnica v trenutku posadila na nosila in hospitalizirala. Izkazalo se je, da kardiolog ni znal pravilno prebrati mojega EKG, zato sem lahko hvaležen, da sem bil na pravem mestu,” se spominja zgovorni Ljubljančan in dodaja, da je imel tedaj vse tri glavne žile, ki vodijo do srca, zamašene. Dve so sicer rešili, za tretjo pa je bilo prepozno.
Odkrili maligne polipe v mehurju
"Zadnji problemi so se pojavili, ko nisem mogel urinirati oziroma ko sem uriniral kri. Ker se mi je enkrat nekaj podobnega že zgodilo na potovanju na Kitajsko, ko sem pil čaj, ki sem si ga skuhal iz tamkajšnje vode, sem mislil, da je šlo tudi tokrat za bakterijo. Ker tablete niso pomagale, sem hitro dojel, da gre za nekaj drugega,” pojasnjuje Ljubo, katerega je presenetila nova diagnoza, tokrat maligni polipi v mehurju. “Tudi tokrat sem imel veliko srečo. Pravijo, da je 90 % papionov v mehurju benignih, jaz pa sem jih dobil dvakrat, in obakrat maligne,” še pove Ljubo, ki se iz takratnega obdobja spominja številnih neprijetnih izkušenj.
“To je takšna bolečina, ki jo težko opišem. Čepki krvi so se mi naredili v sečevodu, zaradi česa nisem mogel urinirati. Pomagati so mi hoteli z veliko injekcijo, pri kateri sem mislil, da mi bodo potegnili možgane skozi sečevod. Ko so videli, da niti to ni zaleglo, so me hospitalizirali. Zdravili so me z aplikacijami bacilov kolere v mehur. To je bila velika muka, ker ko si začutil, da moraš na vodo, si imel deset sekund časa, potem pa tega nisi mogel več zadrževati. Enkrat se mi je zgodilo na meji s Hrvaško. Pustil sem odprt avto in stekel ven, za menoj pa štirje policisti. Prej, kot sem jim razložil, za kaj gre, je bila pod menoj že lužica,” strašne spomine pojasnjuje Ljubo, ki se še danes zahvaljuje tistemu nekaj, ki v vsem skrbi zanj.
Ljubezen je bila vedno prioriteta
In čeprav številni govorijo o novih začetkih po tem, ko preživijo bolezen, kakršna je rak, Ljubo priznava, da je bila pri njem od nekdaj na prvem mestu ljubezen. “Nikoli se nisem počutil, da bi moral narediti kaj več. V tistem času sem pa res prvič poskusil tudi alternativno zdravstvo. Obiskal sem dve gospe, ki sta me zdravili z reikijem. Tej izkušnji ne bi verjel, če je ne bi doživel. Svojo avro sem čutil meter stran od sebe, počutil sem se, kot bi bil pod nekakšnim zvonom. Ko je prišel prijatelj do mene, ga je kar odbilo stran,” opisuje Ljubo in dodaja, da v procesu zdravljenja verjame v umirjenost.
”Vedno sem si govoril, da bom zmagal. Na bolezen gledam kot na del življenja, saj jo lahko le tako premagaš. Če si prestrašen, ni nič, če začneš o tem razmišljati, je konec. Vedno pravim, da moraš tudi v takšnem stanju živeti normalno. Jesti stvari, ki bi jih sicer jedel. Telo ti bo vedno povedalo, kaj mu paše in kaj ne,” še pojasnjuje Ljubo, ki je s svojim pozitivnim odnosom resnično lahko vzor številnim, tudi tistim, ki podobnih izkušenj še niso doživeli.
Napisala Kaja Milanič
Foto Goran Antley, osebni arhiv, Planet TV
