Erika Žnidaršič si med prazniki želi malo počitka

Erika Žnidaršič si med prazniki želi malo počitka (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
14. 12. 2017

Televizijsko voditeljico Eriko Žnidaršič že dobro leto spremljamo v oddaji Tarča na nacionalni televiziji. Maloštevilna ekipa je znana po tem, da se vseh vsebin loteva poglobljeno in tehtno, poleg tega pa vedno poskrbi za konstruktivno soočenje mnenj.

Erika nam je v prijetnem razgovoru - poleg družinskih zgodb - zaupala, da je bilo precej drugače pri nedavnih predsedniških soočenjih, ko so se gostje spretno izogibali neposrednim odgovorom pri skoraj vseh temah. Pa še nekaj skrb vzbujajočega je oziroma so spoznali. Že med soočenjem, ki ga je vodila, se je pokazalo, da so bili nekateri kandidati zelo nerazgledani, pravi.

Story: Če začneva z nekdanjimi predsedniškimi volitvami, kaj je vam kot voditeljici sklepnega soočenja ostalo najbolj v spominu?

Pri sklepnem soočenju pred prvim krogom se je pokazalo, da le redkokdo pozna pristojnosti te funkcije. Prav tako nekateri niso vedeli, kdo so denimo predsedniki sosednjih držav. Tako siromašna razgledanost in poznavanje pristojnosti funkcije pri nekaterih kandidatih sta res lahko skrb vzbujajoča.

Story: Kateremu vprašanju bi se kandidati najraje izognili? Obstaja kakšno vprašanje, o katerem nočejo niti slišati?

Pri predsedniških volitvah se marsikdo rad izogne neposrednim odgovorom pri večini tem, saj si ne želijo zapirati kroga volivcev, kar pa je lahko ob televizijskih soočenjih zelo mučno. Težko je iz kandidatov izvabiti neko vsebinsko, konkretno razpravo.

Story: Kako ste se sicer na televiziji Slovenija pripravljali na projekt predsedniške volitve? Ali je bilo težko izbrskati kakšne podatke o kandidatih?

Pripravljali smo se temeljito, tako kot na vsak drug projekt ali temo. Poskušali smo pridobiti čim več kredibilnih, preverjenih informacij o kandidatih, ki še niso bile objavljene. Različnih informacij vedno mrgoli, ni jih težko dobiti, je pa vprašljiva njihova kredibilnost.

Story: Na družbenem omrežju ste napisali, da so kritike, ki jih prejmete, po navadi nepodpisane, anonimne ali napisane prek neznanih elektronskih sporočil, pohvale pa so vedno jasne in podpisane. Dobite veliko odzivov gledalcev? Kaj jih najbolj moti ter kaj radi pohvalijo?

Kritike so različne, nekatere moti, da goste preveč prekinjam, nekatere moti izbor gostov ... Ampak tako pač je, nekaterim si všeč, drugim ne. Kritike seveda upoštevam, če menim, da so upravičene in konstruktivne. Pohvale so večinoma v isto smer, da cenijo mojo odločnost, kredibilnost in novinarsko znanje.

Story: Velike televizije imajo za takšen tip oddaje, kot je Tarča, mnogo večje ekipe, tudi finančno so bolje podkrepljeni. Koliko vas dejansko skrbi za zgodbe, kje po navadi naletite na probleme?

Seveda bi si želeli razmer, kot jih imajo tuje medijske hiše, a je to v dvomilijonski Sloveniji nemogoče. V uredništvu nas je pet: poleg mene urednica, dva novinarja in raziskovalka. To pomeni, da delamo tudi od jutra do noči, da lahko vsak teden ob četrtkih 'prinesemo' tudi razkritja ali zanimive teme, ki so podrobno raziskane. Da poiščemo odgovore, odgovorne.

Story: Vam morda ob zgodbah, kjer razkrivate umazana ozadja, kdaj 'svetujejo', da je bolje, da se tega ali onega ne lotite?

Pogosto naletimo na teme, ob katerih tudi sam pomisliš na morebitne neprijetnosti, ali pa kakšen sogovornik tako mimogrede namigne, kaj bi lahko sledilo. Za zdaj še resnih pritiskov ni bilo, čeprav ni nemogoče.

Story: Menda vam je podobna tudi ena izmed nemških televizijskih voditeljic ... Sta se že spoznali oziroma ste navezali stik z njo?

Ne, ne. Fotografijo nekega nemškega dnevnika je posnel brat prijateljice, in sicer na bencinski črpalki. Ni ujel njenega imena, niti tega ne vem, za kateri program je šlo. Se mi pa zdi, da gre za podobnost zgolj na prvi pogled, sicer si nisva tako zelo podobni. (smeh)

Story: Kako si - glede na stresno in naporno televizijsko delo - napolnite baterije čez leto, ko ni čas dopustov?

Joj, težko. Polnim si jih ob koncih tedna, a sem pogosto tako 'uničena', da se do ponedeljka komaj sestavim.

Story: Del te sprostitve je tudi vrtnarjenje, nad katerim vas je navdušila babica, na katero sta precej navezani.

Res je, imam majhno njivo, za katero pa bolj kot ne skrbi moj oče. A vsekakor je obisk vrta in narave v idilični vasici Veliki Osolnik na hribu, kjer sem stanovala v prvih sedmih letih življenja, zame balzam. Tja odidem vsak mogoč prosti trenutek.

Story: Pred petimi leti ste drugič postali mamica. Živahni Roko je dobil sestrico Mario in tako je postalo doma še bolj veselo ... Če ob tem ne bi bilo vašega skrbnega Davida, bi bilo verjetno življenje precej bolj drugačno?

Že zdaj je dovolj naporno, ne znam si predstavljati, da bi bila sama za vse. Otroka sta zelo zelo živahna in vzameta veliko energije. Neskončno lepo je z njima, a hkrati izčrpavajoče. Mamice me gotovo razumejo. (smeh)

Story: Sredi avgusta ste vstopili v peto desetletje. Kot pravite, se počutite odlično. Imate kakšen skrivni recept ali čudežno kremo, zaradi katere ste vitki in tako mladostni? Ali pa vas način življenja ohranja vitalno?

Joj, moj način življenja ne vpliva ravno blagodejno na telo in um. Veliko stresa, ne preveč redna prehrana ... A k sreči nimam velikih težav s postavo, zdi se mi, da po porodih precej manj pazim, kaj jem, a se mi ne pozna kaj dosti. Posebnih krem ne uporabljam, sej se mi zdi, da so tudi povsem običajne dovolj dobre.

Erika Žnidaršič: Med prazniki si želi malo počitka

Story: Že od otroških let ste navdušena športnica. Kateremu športu se danes najbolj posvečate oziroma je sploh kaj časa za rekreacijo?

Najhitrejši, najdostopnejši in tudi najcenejši je tek. Pa še ni mi treba v nobeno telovadnico, nikogar mi ni treba srečevati. Izbiram poti, kjer je čim manj ljudi. Najbolj sem vesela, če sem sama.

Story: Seveda je del športa tudi ples, ki je bil prav tako del vašega življenja. Kateri ples najbolj obožujete?

Ples je zakon. Je nekaj najbolj naravnega, vsak lahko pleše, kakorkoli, le glasbo potrebuje in se lahko giblje, pač na lasten način. Sama bi se težko opredelila za le eno zvrst plesa, saj se po navadi prepletajo. Ali ni najbolj zanimivo gledati balerine, ki v špicah pleše na povsem drugo zvrst glasbe? To me je vedno najbolj fasciniralo, različne, nenavadne kombinacije.

Story: Bliža se najlepši čas v letu. Kdaj po navadi okrasite hišo in kdo je pri tem najbolj dejaven?

Ko je čas, se lotimo. Najbolj zagreta je hčerka, poleg mene, seveda. Moški del družine nad tem ni pretirano navdušen. Odgovor sina pa je: "Me ne zanima." (smeh)

Story: Ker bo zaradi praznikov v naših domovih kmalu zadišalo po peki, morda tudi sami kaj radi spečete oziroma pripravite?

Raje preizkusim, ko kaj dobrega speče moja teta ali pa Davidova sestra, oče. Tako bo tudi letos.

Story: In za konec ne moreva mimo vprašanja, ali že veste, kje boste silvestrovali. V družinskem krogu doma na toplem ali kje drugje z izbrano družbo?

Še ne vem povsem natančno. Morda na toplem ali kje na snegu. Upam le, da bo čim bolj zabavno in da se malo odpočijem.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Primož Predalič, osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story50/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 50/2017

Story 50/2017, od 07. 12. 2017

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri