Ločitve v Sloveniji: Izpovedi znanih Slovencev

Še veliko bolj so osupljive pripovedi tistih, ki so v preteklosti že doživeli izkušnjo ločitve, bodisi kot zakonci bodisi kot otroci, med njimi pa je kar nekaj takšnih, ki so v slovenskem medijskem prostoru še kako dobro poznani.

Na uredništvu smo tokrat prisluhnile novinarski konferenci in zgodbam Denisa Avdića, sina ločenih staršev, Amande Mlakar, ločene mamice slavnih bratov Valič, ter voditeljice Saše Einsiedler, ki je zakonsko razvezo doživela kar dvakrat.

Čeprav je ločitev v prvi vrsti problem, s katerim se srečata partnerja, nas je strokovnjak za vzgojo otrok Marko Juhant spomnil, da v procesu ne gre zanemarjati vloge otroka. Kot pravi, je prav zaradi različnega dojemanja udeleženih v ločitvi stvar veliko bolj kompleksna, kot se morda sprva vidi.

"Najbolj pomembno pri ločitvi partnerjev, ki imajo otroke, je, da jim starša skupaj povesta, da ne bosta več skupaj. Druga stvar pa je, da moramo pogledati tudi z otrokovega zornega kota. Bil sem priča številnim primerom, ko se je fant v šoli obnašal neprimerno. Mamica ga je spraševala, zakaj se tako grdo obnaša, ko pa je bil včasih tako priden fantek, on pa ji je odgovoril, da se je ona na novo poročila in ustvarila novo družino, oče si prav tako ustvarja novo družino, njegove družine pa ni več. Ključna težava je, ko otrok svoje potrebe naslavlja na starše. Predstavljajmo si mrežo med starši in otroki. Otroci mislijo, da ne morejo imeti radi enega, če imajo radi drugega. Sprašujejo se, kaj se zgodi z drugim, če izbere enega. Ali pa, ali sploh povedati, da se je imel pri drugem staršu v redu. Otrok tehta, ali naj pove, da mu je bilo lepo, ker se sprašuje, ali bo to drugega starša užalostilo. In seveda obratno. Tudi če se otrok ni imel lepo, tuhta, ali naj, na primer, mami pove, da je bilo pri očetu slabo, ker je noče prizadeti. Ker ne želi, da bi imela še naprej težave. Zato se otroci sprašujejo, kaj imajo oni pri vsem tem, še vedno želijo starše spraviti skupaj. In kaj naredijo? V šoli tako nagajajo, da oba starša pokličejo v šolo, ker je panika. Tam, v učiteljevem kabinetu, sta starša pol ure skupaj, čeprav ju otrok v zadnje pol leta še ni videl skupaj. Vsi ga gledajo, vsi ga zmerjajo ... ampak njegova družina, tisti trenutek in v tistem kabinetu, obstaja," je večplastnost problema predstavil Marko, njegove besede pa so s svojimi zgodbami potrdili tudi znani Slovenci.

Amanda Mlakar, ločenka in mamica znanih bratov Valič

Učiteljica slovenskega in angleškega jezika se je s svojim delom uveljavila tudi kot pisateljica, ki rada skrbno izbere svoje besede. In prav slednje so, po njenem mnenju, bistveno pomagale pri tem, da sta njena otroka, tedaj najstnika, dobro razumela, zakaj je v njihovi družini prišlo do ločitve.

"Moja otroka sta bila že kar velika, bila sta na pragu pubertete in v resnici se niti prav dobro ne spomnim, kako sem jima razlagala. Če na splošno govorim, sem se s svojima otrokoma vedno pogovarjala odprto in odkrito o vsem, kar sta me spraševala. Nisem pa hodila v globino. Kot na primer, če bi te otrok pri štirih vprašal, kaj je posilstvo ... Najprej sem pomislila na to, da niti ne ve, kaj je to ljubljenje. Starejši je bil star šest let, ko je to vprašal, mlajši pa štiri, ampak starejšega je zanimalo, in njemu sem o tem pripovedovala. Z lepimi stavki. Tako smo se pogovarjali tudi o ločitvi in tudi po njej smo tako reševali vse težave, ki so s tem nastopile. Tudi v primeru razmišljanja o tem, "kje sem jaz doma". To je bilo pri nas vprašanje številka ena. Zakaj? Ker sta bila nekaj časa pri očetu, nekaj časa pri meni. Jaz sem to rešila s tem, da sem jima pojasnila, da imata dva doma. Pojasnila sem jima s tem, da jaz nisem popolna in da tudi oče ni popoln. Ampak da ko prideš k očetu, od njega vzameš najboljše, kar lahko. In da ko prideš k meni, vzameš najboljše, kar je tukaj," je pojasnila Amanda in dodala, da odrasli velikokrat kompliciramo, čeprav otroci takšne stvari hitro razumejo.

"Vse, kar otroci potrebujejo, je le to, da vedo, da jih imam jaz rada in jih ima tudi oče rad. In da bova midva vse naredila, da jima bo dobro. To mora otrok slišati od očeta in od mame. Otroci razumejo, da se ljudje skregajo. Saj se tudi oni v vrtcu skregajo in potem postanejo spet prijatelji. To deluje, ker sem poskusila. Pa ne samo pri svojih otrocih, ampak tudi kje drugje. Veliko stvari rešiš s tem, da otroku daješ ljubezen, razumevanje in pogovor, ko ga potrebuje. Veliko sem jima razlagala o tem, da se med nami sicer ne bo nič spremenilo, da se bodo stvari spremenile samo med nama z očetom. Da sva midva tista, ki se ne znava ponovno spoprijateljiti. To sta razumela. Otroci so po tej plati bolj enostavni, kot si predstavljamo," je svojo izkušnjo opisala Amanda, ki se je v svoji vlogi dobro znašla.

"Otrokoma nikoli nisem dala občutka, da sta onadva moška v družini. Jaz sem bila moški in ženska, seveda takrat, ko sta bila pri meni. Nista bila onadva moj moški. Prav tako domov dolgo nisem pripeljala nobenega partnerja, ker se mi je zdelo, da ne potrebujeta očeta, ker ga imata. Torej so bili vsi bolj v krogu prijateljev, tudi ta partner, ki je pozneje prišel domov. Nisem ju želela mešati s tem. Prav tako nikoli nisem vprašala, ali ima oče kakšno drugo žensko," nam je še pojasnila Amanda in dodala, da je pri vsem tem najbolj pomembno to, da vsi ohranijo spoštovanje drug do drugega.

Denis Avdić, sin ločenih staršev

Čeprav danes slovi po smislu za humor, je njegovo otroštvo zaznamovala ločitev staršev, na katero ga vežejo številni neprijetni spomini.

"Starša sta se ločila, ko sem bil star leto dni, zato v resnici ne vem, kaj se je dogajalo. Ko so me vprašali, kako se naredi otrok v Bosni, sem vedno rekel, da se začne s tem, da se imata dva rada. Da gre potem moški delat v Slovenijo zato, da pošilja denar v Bosno. Ko se ga dovolj nabere, se rodi otrok, če ga je kaj viška, pa dobiš polbrata v Sloveniji. In tako nekako je bilo tudi pri meni, zaradi česar je prišlo do ločitve. Velikokrat slišim, da sem imel težko otroštvo, ampak tega nisem dojemal tako. Imel sem svobodno otroštvo, se pa strinjam s tem, da ko pogledaš stvari za nazaj, vidiš, da je bilo kar malce grdo vse skupaj. Pri štirih sem začel kaditi. Ne hecam se. Kadil sem do šestega leta, dokler nisem šel v prvi razred. Moja mama je delala v lokalni gostilni, zato sem veliko časa preživljal tam. Pijančki, ki so gostilno obiskovali, so me naučili vsega. Pri petih sem tako dobro igral biljard, da ko je kdo nov prišel v gostilno, sem bil vedno prvi, ki je igral z njim. Dali so mi stol, da sem sploh videl, kam moram udariti. Ampak v tem sem bil dober. Seveda pa to pusti posledice na tebi, ko si starejši. Čez nekaj časa je šla tudi mama stran, zato sem nekaj časa živel s teto," je pojasnil priznani radijski voditelj in dodal, da je tudi sam na neki način pogrešal moški vzor.

"Ne vem, ali sem sicer to v takšni obliki občutil, ker moja figura v resnici ni bil moški, ampak teta. Je moj vzor močne samozavestne ženske, ki drži neki smisel za dobro voljo, za humor ... kljub vsem težavam, ki jih je imela. Name je naredila velik vtis. Vem, da je bila moja teta tako 'pasja', da je bila velikokrat več 'dedca' kot vsi ostali. Se pa spomnim trenutka v šoli, ko so nam naročili, naj pridemo v šolo z očeti. Z mano je šla teta in vem, da mi je bilo zelo nerodno. Edini sem bil, ki je s sabo pripeljal žensko. Ampak moram reči, da je zelo dobro odigrala nogomet. Ni bilo stvari, ki je ne bi mogla narediti. Ko se spomnim takšnih stvari, mi je bilo čisto v redu. Ko sem med vojno prišel živet v Slovenijo, ko sem prišel k očetu, pa je bilo spet nekaj novega. Novo okolje, nova država, ljudje, jezik, običaji ... vse je bilo obrnjeno na glavo. Dobiš mačeho, ki te nima rada, in tako naprej," je svojo zgodbo opisal Denis in dodal, da s teto dober odnos ohranjajo še danes.

"Velikokrat se družimo. Ona sicer živi v Bosni, ampak letos smo bili na primer skupaj 14 dni na morju, veliko se obiskujemo, 'skajpamo' ..." nam je povedal in obenem dodal, da želi zaradi takšnih izkušenj iz preteklosti sinu dati vse, kar lahko. "To je na prvo žogo, ampak seveda se trudiš, da ne bi ponavljal napak, ki so jih delali tvoji starši. Velikokrat želiš svojemu otroku dati vse tisto, česar ti nisi imel. Poskušam si pomagati, da tega ne bi počel," je še povedal.

Saša Einsiedler, dvakrat ločena in s petimi otroki

Svoj pogled na ločitev pa ima tudi nekdanja televizijska voditeljica, komunikacijska trenerka in svetovalka, mediatorka, DreamBuilder coach ter mama petih otrok, Saša Einsiedler.

"Pet otrok spraviti v tako stisko, kot je to uspelo meni, je za starša grozen občutek. Starejša dva otroka sta z mano v resnici dvakrat doživela ločitev. Močno sem se bala, kako bosta to doživela. Tudi ko sem se drugič razhajala s partnerjem in so bili trije otroci še zelo majhni, sem se začela spraševati, kaj je z mano narobe, zakaj mi ne uspe, zakaj sem samo jaz tako 'čafnjena', da sem se morala dvakrat ločiti ... in nekako ugotovila, da ni nič narobe z mano, da sem super, da sem fajn, da sem preveč fajn. (smeh) Ob vsem tem sem različne strokovnjake spraševala, ali naj k njim na pogovor pripeljem tudi otroke, vendar mi je terapevt odvrnil, da ko bom sestavila samo sebe, se bodo z mano sestavili tudi otroci," je svojo izkušnjo opisala Saša in dodala, da je danes na starejša dva otroka, ki imata že čez dvajset let, izredno ponosna.

"Pa ne samo na njiju. Tudi nase in na njunega očeta. Čeprav sta šla dvakrat z mano skozi moje solze, moje padce in žalosti, sta krasna človeka. Sestavljena. To ni ravno strokovna beseda, ampak videla sem, da se da. Sama sicer nisem otrok ločenih staršev, saj sta moja starša poročena že skoraj petdeset let," priznava Saša in dodaja, da so sicer zdaj vsi skupaj ulovili pravi ritem.

"Tudi 'tamali' trije. Veliko so z očetom, veliko so pri meni ... imamo dober odnos. Strinjala bi se z gospodom Markom Juhantom, ki je rekel, da otroci razmišljajo o tem, da bi povedali, kako je bilo pri očetu oziroma pri drugem staršu. Na začetku me je seveda vse zanimalo. Ali je bil oči sam ali je bila zraven še kakšna teta ... tudi kaj takšnega sem vprašala. Potem pa sem videla, da jim je zoprno. Kmalu sem prišla toliko k sebi, da sem to nehala spraševati. In v trenutku, ko sem to nehala početi, ko me v resnici tudi to ni več zanimalo, so mi začeli vse poročati sami, pa če sem hotela ali ne. Čutili so, da bodo te informacije pri meni varne," je še zaključila.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Igor Zaplatil, Sašo Despot

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del