Čeprav v zimskih mesecih žarometi osvetlijo zimske športe, kot so smučanje in skoki, pa to ne pomeni, da preostali športniki počivajo.
Tudi kolesarji so že vstopili v polni tek priprav na novo sezono, med njimi tudi slovenski kolesarski as Primož Roglič, ki je preteklo sezono na sončni strani Alp povzročil pravo malo evforijo. Čeprav se je pretekla sezona komajda dobro končala, pa se zdi, da kolesarji kaj dosti časa za počitek niso imeli. Priprave na nove izzive so že v pogonu, zato je bilo časa za polnjenje baterij bolj malo. Pa še teh nekaj tednov je bilo vse kaj drugega kot dopust, čeprav je Primožu v spremstvu svoje boljše polovice, dekleta Lore Klinc, za nekaj dni uspelo skočiti na Portugalsko.
“Vsi mislijo, da je to počitek, v resnici pa ni tako. Tudi v tem času je veliko obveznosti, morda še več kot med sezono. Tako medijske kot sponzorske obveze,” je potarnala Lora, ki se je sicer skozi vsa ta leta že navadila na tovrsten ritem obveznosti. Prepričana je, da moraš sam vedeti, kje je meja, in da je “vse v redu, dokler to ne vpliva na tvoje priprave in rezultate”. S Primožem sta se spoznala še v času, ko je on treniral smučarske skoke, zbližala pa sta se šele, ko je sedel na kolo. Vse od takrat mu Lora zvesto stoji ob strani, ga podpira na dirkah in skrbi, da se fant lahko osredotoči le na šport. Prav zato so njegovi uspehi tudi njeni, saj sta oba vajena številnih odrekanj zaradi športa, vzponov in padcev.
“Če si bil sam nekoč športnik in si si želel dosegati vrhunske rezultate, je to nekaj najlepšega po tem, ko se zaveš, da sam tega ne boš zmogel narediti. Tako to doživljaš ob drugih. Na drug način pripomoreš k osvajanju lovorik,” pove nekdanja odbojkarica, ki prihaja iz športne družine. Tudi njena mama je bila odbojkarica, oče biatlonec. Ker sta s Primožem oba tako tesno vpeta v šport, se tudi pogovori za štirimi stenami doma pogosto vrtijo okrog kolesarjenja, a Lora je že našla recept, kako prekiniti začarani krog. “Kadar mi gre že zelo na živce, potem rečem dovolj,” pove dekle, ki si tudi sama ne predstavlja več življenja brez kolesarstva.
Primoža spremlja na vseh dirkah, zanj je navijala tudi ob izjemnih uspehih na dirki po Franciji, ko je fant zmagal kar na dveh etapah. A medtem ko sama še vedno goji čustvene spomine na uspehe s prestižnega francoskega Toura, pa je Primož na dogajanje pozabil takoj, ko je prečkal ciljno črto. “Jaz sem precej bolj čustven tip, zato so spomini v meni še vedno zelo živi. Medtem ko s Primožem ni tako. V trenutku, ko je prečkal ciljno črto, je bilo to zanj mimo,” prizna Lora. Ob lepi zakladnici spominov iz preteklih let si tako želi, da bi bilo tudi novo leto tako uspešno, kljub temu pa se oba dobro zavedata, da je prostora za napredek še kar nekaj.
“Vsako leto si oba želiva biti na neki višji ravni. Še bolj si želiva pomagati, sodelovati. Kaj naju čaka letos, pa bomo videli. Povsem zadovoljna bi bila z neko konstanto preteklih dveh let,” pove simpatično dekle, sicer magistrica evropskih študij. Ko smo jo za konec še povprašali, ali si ob začetku novega leta postavljata kakšne zaobljube, pa nam je odkrito povedala: “Ne verjamem v zaobljube. Pri športnikih je tako, da si postavljaš dnevne cilje, ki jim čez leto poskušaš slediti. Novo leto, ki je začetek nečesa novega, ničesar ne spremeni. Tako kot nedelja. Za nas to ni nedelja, dan počitka, kot morda za vse druge, temveč vrhunec tedna.”
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Goran Antley, Profimedia
