Letošnje poletje je bilo za modno poznavalko in voditeljico Lorello Flego malce drugačno kot prejšnja leta.
Vsakoletni poletni obisk Amerike je morala zaradi zapletov prestaviti, zato je tokratne počitnice preživela na Hrvaškem, kjer je uživala v objemu svoje družine.
Story: Po festivalu MMS ste zaprli vrata medijem in se odklopili od vseh obveznosti. Spomini na letošnji večer so zagotovo lepi, prinesli so pa tudi daljši poletni odklop.
Spomini so vedno zelo lepi in izredno topli. V Avditoriju je toliko adrenalina in dobre energije, da po festivalu vedno pomislim: Okej, zdaj je konec in nisem vesela. Resnično so užitki nepopisni, zelo globoki in ponosna sem, ko z ekipo speljemo tako veliko in pomembno zadevo, kot je ta glasbeni festival. Še zdaj, ko razmišljam o njem, imam nasmešek na obrazu, preprosto ne gre drugače.
Story: Se vam je kakšna pesem še posebej priljubila?
Kar nekaj jih je bilo: Med nama Gregorja Ravnika, všeč mi je bila razigrana Anika z Ruleto. Seveda tudi zmagovalna skladba Isaaca Palme in tudi Prifarski muzikanti so bili zabavni. Imeli smo se prav lepo.
Story: Tudi letos ste na odru Avditorija modno blesteli in potrdili, da ostajate nesporna modna slovenska ikona. Imate morda kakšen 'recept', da vam vedno uspe nekaj več?
Mislim, da ni recepta, a vsekakor hvala za kompliment. Sem preprosto jaz in všeč so mi lepe stvari, zdi se mi, da je vedno premalo glamurja, zato si ga privoščim in ne razmišljam, ali bo vlečka obleke predolga in ali bo zato kdo rekel, češ kaj si pa ta misli, ali bo druga obleka preveč tajlirana in nekoliko bolj seksi, pomembno je, da se v kreaciji dobro počutiš in jo znaš nositi, vse drugo je stvar navdiha in samozavesti.
Story: Vsako leto ste si za dopust izbrali potovanje v Ameriko, nekaj dni pa ste preživeli tudi na vikendu staršev v Umagu na Hrvaškem. Je bilo letos kaj drugače?
Žal sem se letos odpovedala Ameriki zato, ker je prišlo do zapletov in se potovanje ni izšlo. To me je zelo potrlo in srčno upam, da čim prej nadoknadim. Bila sem kot običajno pri starših na Hrvaškem in je bilo prav luštno, veliko sonca, vode in dobre hrane ter mama, ki je poskrbela za kuhinjo in me popolnoma razbremenila. Uživala sem tudi v družbi prijateljic, ki jih kar lep čas nisem videla. Zanimivo, kako se čas ustavi, ves čas tičimo skupaj, kot bi se videvale vsak dan, in vedno si imamo ogromno za povedati. Najlepši pa so pogovori na rožnati napihljivi blazini, kot bi imela 16 let. (smeh)
Story: In kakšen je vaš idealen poletni dan?
Zelo mi je všeč poležavanje s knjigo, in to so trenutki, ki jih zelo pogrešam, ker nimam prav veliko miru, saj moja Sofia zahteva svoje in ni nikoli pri miru. Idealno bi bilo prav počivati na plaži, potem si privoščiti čudovito kopel in iti na večerjo v kakšen magičen in ravno prav romantičen kraj brez gneče. V bistvu nič posebnega, privlači me normalnost.
Story: Vedno ste v popolni formi, saj veliko telovadite, igrate pa tudi odbojko. Pa se vaši rituali poleti kaj spremenijoali ste prav tako toliko aktivni?
Poskušam biti, vendar mi ne uspeva! Od septembra bom povečala treninge zato, ker se brez vadbe slabo počutim. Po 40. letu se telo zelo spremeni in zahteva svoje. Bojujem se proti gravitaciji in staranju ... in naj mi nihče ne reče, da je izgubljena bitka, ker sem dovolj trmasta in nobenemu ne verjamem. (smeh) Odbojka ostaja velika strast in prav obžujem svojo ekipo: so zelo preprosti in simpatični, z njimi se družim tudi zunaj telovadnice in jih poleti prav pogrešam, ker igrajo na mivki, jaz pa žal ne utegnem.
Story: Pazite pa tudi pri prehrani ...
Ne jem kruha in ne pijem alkohola, kar je najbrž sreča. Jem veliko rib in, če se le da, ne jem pozno zvečer. Nasploh je tako, da ne jem prav veliko, ker nimam časa, sem pa gurmanka, kar sem najbrž podedovala od očeta. Všeč mi je sedeti, naročiti, raziskovati in uživati v hrani. Nisem niti za sladko, čeprav mi je čokolada zelo všeč, a to je edina pregreha in je nimam za pregreho, ker jo potrebujem, zato si jo tudi privoščim.
Story: Topli sončni dnevi, pogled na neskončno morje in ležerni dnevi nas poleti velikokrat popeljejo v sanjarjenje, prav tako pa tudi radi premišljujemo o svojem življenju, odnosih ... Kam 'odpotujejo' vaše misli?
Moje misli vedno potujejo, poletje pa je moj čas, zato si privoščim čiščenje vseh notranjih predalov in verjemite, da jih je veliko! Razmišljam predvsem o prijateljstvu in hkrati kujem poslovne načrte za novo sezono, bodisi na televiziji ali spletni strani. Vsak september je nov začetek, poln izzivov in železne volje za vse projekte, ki me še čakajo. Kot običajno jih je ogromno, za kar sem zelo hvaležna.
Story: Se vam je kakšen poletni dan v letošnjem poletju še posebno vtisnil v spomin, ki bi ga želeli deliti z nami?
Preživela sem zelo lep večer v Grožnjanu in doživela čudovito razkošje v Italiji ob jezeru. Všeč so mi bile noge v vodi in kava v roki, vse okoli pa sam tišina in turkizna barva. V Grožnjanu pa sem se zaljubila v mačke na ulicah, ki jih je bilo ogromno in so prihajale k meni. Najbrž čutijo, če jih imaš rad, in jaz zelo pogrešam svojega pokojnega Tommasa. Mačke so mi od nekdaj pri srcu.
Story: Vendar vseeno tudi na dopustu ne počivate ves čas ... navsezadnje morate skrbeti s svojo ekipo za sveže novice iz modnega sveta na svoji modni strani, blogu Glitter.si, kjer številne modne navdušenke dnevno najdejo novosti in zanimive reportaže iz modnih krogov pri nas in v tujini ...
Res je. Prav te dni rezerviramo hotele za tedne mode in se pripravljamo na novo sezono. Pri elektronskih medijih je vedno tako, da pač ne smeš počivati ali se ustaviti, ker si potem mrtev. Vsa dekleta, ki pišemo za Glitter, smo polna idej in res delamo z velikim elanom. V čast mi je imeti ekipo, ki deluje kot eno in ji popolnoma zaupam. Smo družina, kar velja tudi za ekipo Bleščice; včasih imam občutek, da nam zavidajo zato, ker delamo kot nori in se imamo tudi noro dobro. Nekateri tega pač ne razumejo.
Story: Na strani Glitter.si najdemo tudi rubriko Lorellin svet, kjer brez zadržkov razkrivate svoje življenje, objavljate iskrene, čustvene zapise. Vidim, da zelo radi pišete ...
To je zame prava terapija. Resnično ne vem, kaj bi brez pisanja. Potrebujem besede in prostor, ki je samo moj. In te kolumne so tudi zelo brane, zato verjamem, da se ženske znajo poistovetiti z mano ter mojimi občutki. To si štejem v čast. Pri 40 doživljaš svet na popolnoma drugače kot pri 30. Imaš drugačno samozavest in tudi drugačne potrebe. Zdaj že vemo, kam gremo in kaj si želimo, moda pa nam pri vsem tem lahko le pomaga. V bistvu je zelo lepo obdobje.
Story: Seveda ne moreva mimo materinstva, ki vam je dalo prav poseben čar. Hčerka Sofia je vaše srce, vzgoja pa zahteva kar veliko strpnosti, kajne?
Zdaj je bistveno lažje zato, ker je bolj samostojna. Dojenčki in majhni otroci so sicer čudoviti, a te zahtevajo 24 ur na dan. Pri Sofii je zdaj tako, da si sama prižge YouTube, poišče Shakiro in pleše pol ure. Všeč mi je, ker je njena dobra volja nalezljiva in vedno pleše ali poje, ustvarja, lepi, riše ... nikoli ni dolgčas. Vloga mame pa je nekaj popisno lepega in hkrati izredno zahtevnega; narediš veliko napak in se vedno sprašuješ, katera je prava pot. Vodi te srce, a tudi razum mora imeti svoj del. Včasih je zelo težko in resnično ne veš, kaj in kako, a sreča je, da te vodi tudi otrok z majhnimi antenami in izrazitim šestim čutom. V bistvu otroci vse vedo.
Story: Hčerka hitro odrašča. Nam razkrijete vajine najljubše skupne trenutke?
Sofia se veliko igra z lutkami in hiša je polna dojenčkov. Zdaj je pač to obdobje in vem, da sem ga imela tudi jaz. Tako se igramo šolo, imamo polno oblek za punčke, kupujemo čevlje, plenice, stekleničke in vse, kar potrebujemo. Ko potujemo, je avto vedno poln vsega: imamo voziček za punčke, pa še kup enojnih, jajček za dojenčka in še marsikaj drugega. Skratka: velika družina! (smeh)
Story: Hčerka vas spremlja tudi na potovanjih, zagotovo skupaj zelo uživata ...
Sofia je bila že povsod in nikoli ni bilo težav. Je radovedna in hkrati se zna prilagoditi v smislu, da hitro najde lepe stvari okoli sebe. Estetika ji je zelo blizu, zato zazna lepo hotelsko sobo ali urejeno območje v tujem mestu. Tudi hrana ni problem, ker je vse in zdaj že razume, da ima vsako mesto svoje običaje in hrano, nikoli ni težavna. Še na letalu se vsi čudijo, kako je pridna in mirna, a tako je bilo tudi pri dveh letih, da se je vsaka stevardesa ustavila in gledala, kako je to možno.
Story: Prvi september je tu in Sofia bo morala spet v šolske klopi ...
Sofia gre zdaj v drugi razred, moram pa reči, da doživlja šolo drugače, kot sem jo jaz. Sama sem bila zelo vesela in zadovoljna, da grem v šolo, ona veliko manj. Mislim, da zato, ker veliko časa preživi z mano, zato ji ni všeč, ko nisva skupaj, je raje doma. (smeh) Ker je zelo radovedna, je hitro začela pisati in brati, tako da ji je pouk marsikdaj odveč, ampak v šoli je našla dobre učitelje in tudi sošolce, zato sem zelo vesela. Vsak otrok potrebuje druge otroke, ne samo odraslih.
Alojz Petrovčič
