Lotos Vincenc Šparovec: Na sprejemne v vojaški uniformi

30. 4. 2016

Številne je z grozo navdal v grozljivki Idila in nasmejal v vlogi dobrega vojaka Švejka, odobravanje moškega spola pa še vedno žanje v humoristični seriji Da, dragi, Da, draga.

Kot mornar je dvakrat plul na tovorni ladji.
Za gledališče mora vzdrževati dobro fizično kondicijo.

Življenje igralca Lotosa Vincenca Šparovca pa je bilo pestro že pred prvimi vlogami na odrskih deskah, saj je pogodbeni pripadnik Slovenske vojske sprejemne izpite na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo opravil kar v vojaški uniformi.

Za igralstvo se je navdušil v vojski

Član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega rad vzdržuje dobro formo in kondicijo, v zadnjih petih letih pa so prav poškodbe krive za nekoliko več kilogramov. "Tudi za igralstvo moraš biti fizično dobro pripravljen, saj je težek poklic. Sploh za gledališče potrebuješ odlično kondicijo, saj je primerljivo s športom," priznava Lotos, ki je v otroštvu devet let treniral plavanje in dosegel dve kolajni na jugoslovanskem prvenstvu v plavanju. Zatem se je usmeril v košarko in postal tudi član jugoslovanske reprezentance v ragbiju, s katero se je udeležil svetovnega prvenstva. Pozneje se je v tem športu preizkusil še na Irskem, vendar je kmalu prejel poziv za v vojsko. Za igralstvo so ga navdušile knjige o igralskem sistemu (SISTEM 1, 2, 3, 4, 5) ruskega igralca in direktorja gledališča Konstantina Stanislavskyega, ki mu jih je bivše dekle poslalo v vojsko. "Zdelo se mi je zanimivo, s čim se ti ljudje ukvarjajo. Poklic namreč zahteva, da se poglobiš vase, odkrivaš sebe ... kažeš zrcalo družbi. Ko sem iz Niša prebegnil v Slovenijo, sem praktično v uniformi odšel na sprejemne izpite za AGRFT in jih tudi opravil, čeprav sem bil že vpisan na pravno fakulteto," pripoveduje Lotos, ki je v svojem življenju odigral že številne vloge, tako v gledališču kot na malih zaslonih. Pred kratkim je v vlogi Franclna nastopil tudi v prvi slovenski grozljivki Idila, kar mu je predstavljajo še poseben izziv. "V Francla se mi ni bilo treba vživeti, saj je bilo treba pokazati – ne pa doživljati. Kadri so bili zelo kratki, zato si moral točno vedeti, kaj pokazati v določenem kadru. Imel sem tudi zelo zahtevno masko, glede na njo pa sem točno vedel, kateri izraz je za izbrano situacijo potreben," razlaga igralec, ki mu je igranje v prvi slovenski grozljivki v veliko čast. Verjetno se bo posnela še kakšna, tako da se bo na stara leta lahko pohvalil, da je igral v prvi. Grozljivk sicer ne spremlja, najraje ima namreč filmske klasike, zadnje čase pa predvsem evropski film in filme iz dežel Daljnega vzhoda.

Njegova partnerica ozemlji tudi igralski poklic

V zadnjem času ga na malih zaslonih lahko spremljamo tudi v vlogi Bojana, v seriji Da, dragi, da, draga. Kot nam je zaupal, mu vloga povsem ustreza kot trening, treba je biti zelo hiter, saj časa za pripravo ni. "Prepoznati moram situacijo in jo pravilno odigrati, za zdaj se mi zdi, da sem se dobro izkazal. Je pa to odgovor na žajfnice in resničnostne šove pa razna kuhanja, ki trenutno zasedajo televizijski spored," priznava Lotos. Igranje v seriji pa vpliva tudi na njegovo zakonsko življenje, saj je zaradi snemanj zelo pogosto zdoma. Serija je bila seveda tudi množično oglaševana. Po vsem mestu so tudi viseli plakati z njegovim obrazom in sin Bruno ga je zato spraševal, zakaj se pojavlja tam in zakaj ni poleg mami, temveč neka druga ženska. "Seveda smo situacijo rešili s pogovorom, da ima tati tak poklic, da se igrajo.

V gledališču je že bil, zato so mu stvari bolj jasne, pri televiziji pa še ne povsem," pove Lotos, vendar pa to niso Brunove prve izkušnje s televizijo. V seriji Tvoji, moji, najini je namreč igral dojenčka, vendar pa se tega seveda ne spomni. S partnerico Špelo sta skupaj že skoraj 13 let, za poroko pa se nista odločila, temveč sta zvezo simbolično kronala z rojstvom sina Bruna, ki danes šteje šest let. Svoje življenje živita stran od oči javnosti predvsem po zaslugi Špele, ki je naravoslovka in doma ozemlji situacijo. "S svojimi odhodi zato ne predstavljam tako velike motnje," priznava Lotos, ki objasni, da njegova draga le redko poseže po televizijskem daljincu, saj za to nima časa. Če pa že, si ogleda dokumentarec ali film, vendar je na tekočem z dogajanjem v seriji, saj si na internetu oz. socialnih omrežjih, hočeš ali nočeš, nekako vpleten.

Dezertiral iz jugoslovanske armade

Poleg igralstva pa je Lotos tudi pogodbeni pripadnik Slovenske vojske, nadporočnik v 132. Gorskem polku v Bohinjski Beli, vendar to bolj na papirju. Že več kot tri leta namreč ni oblekel uniforme zaradi finančne podhranjenosti MO. Leta 2007 je končal šolo za častnike, kjer se je izšolal za vodstveno funkcijo. "Privlačilo me je, da z uniformo postaneš enak, ni važno več, s katerim avtom si se pripeljal in kolikšna vsota se nahaja na tvojem tekočem računu. V to enakost in neke vrste tovarištvo bom vedno verjel, nisem pa ljubitelj orožja," pove igralec, ki je služil vojsko, pozneje pa se je, ker je potreboval odmor od igranja v gledališču, vnovič prijavil na razpis. "Želel sem stran, v gozd! Stran od Ljubljane in medijske izpostavljenosti v igralskem poklicu," priznava. Vojakom se je zaradi služenja vojaškega roka priključil že pred slovensko osamosvojitveno vojno, ko je služil Jugoslovanski armadi v Nišu. Ob začetku, vojne 29. junija, pa mu je oče pripeljal civilno obleko in skupaj sta bežala nazaj v Slovenijo. Po uspešnem begu se je pridružil teritorialni obrambi in v isti uniformi opravil sprejemne za akademijo. "No, upam, da se me niso ustrašili in me zato sprejeli. Mislim pa, da sem izpolnil pričakovanja," v smehu pove Lotos, ki zanika govorico o sodelovanju v tujski legiji, ki so se pojavile v javnosti.

Je res padel v Atlantik?

  • Med študijem na akademiji je kot mornar tudi dvakrat plul na tovorni ladji. Na vprašanje, ali držijo govorice o brodolomu v oceanu, odgovori: "Na Atlantiku se je zgodila nesreča, padel sem z ladje. Ampak srečno se je končalo. To je to," o svoji izkušnji v morju pred Sierro Leone pripoveduje Lotos, ki je po igralski šoli končal še pomorsko ter se 2004 vnovič vkrcal na ladjo, s tem pa se je njegova pomorska pot tudi končala.

NIKA ARSOVSKI

Foto: Primož Predalič, osebni arhiv

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri