Izredno priljubljeni pevec Luka Basi s svojo glasbo srca osvaja tako doma kot tudi čez mejo. Do začetka junija je prepeval le v hrvaščini, nato pa je slovenske oboževalce navdušil s prvo slovensko skladbo Skrito v raju. Ogreval jih je ogreval v razprodanih Križankah, ob strani pa mu je stala njegova simpatična družina. Z zaročenko Nastjo Gabor, prav tako pevko, imata hčerko Tio in sina Taia.
Že tretjič v karieri ste razprodali ljubljanske Križanke. Vaši poslušalci vas preprosto obožujejo. So naslednji cilj na spisku zdaj razprodane Stožice?
Težko verjamem, ampak je res. Že trikrat smo se družili v razprodanih Križankah! S svojimi oboževalci uživam v vsakem trenutku, seveda razmišljam tudi o Stožicah, a se v Križankah odlično počutim, saj mi je bilo vedno všeč, da ima prav vsak poslušalec odlične možnosti za spremljanje koncerta oziroma za zabavo. Križanke so kot nalašč za to. Sploh pa mi je všeč, da mi oko seže prav po vseh, ki so v občinstvu, v Stožicah pa je zadnja vrsta kar daleč. Mogoče nekoč! (nasmeh)
Poskrbeli ste za številna presenečenja, na oder ste pripeljali velika glasbena imena in priredili popoln večer. Kaj je bila vaša zadnja misel, preden ste stopili na oder in pred svoje poslušalce?
Zadnji vdihi pred skokom na oder so pri meni vedno globoki. Nekako sem v nekem transu maksimalne koncentracije in v 30 sekundah se še enkrat na hitro sprehodim skozi načrt koncerta in zadnja misel, ki mi gre skozi telo, je: “Tukaj si, zaradi tebe so tu in čas je, da spet daš svoj maksimum.” Čisto na koncu pa si rečem: “Uživaaaaj!”
Kaj pa ste čutili po koncertu?
Če povem z eno besedo, me je prevzela evforija. Zadovoljstvo na obrazu poslušalcev je največja nagrada, ampak potem, ko mineta dan ali dva, ko začneš gledati posnetke, odzive, prebereš kakšen komentar in se v sredo zaveš, da te tista energija s koncerta sploh še ni minila in da je to koncert, ki te neverjetno zadovolji in napolni z novo energijo za naprej!
Kaj vam bo za vedno ostalo v spominu s koncerta?
Bom iskren, saj se še vedno spomnim vseh stvari s prvega koncerta v Križankah in tudi tokrat ne bo nič drugače, saj mi je vsak glasbeni gost dal nekaj, kar bom s sabo nosil vse življenje.
Ali še obstaja kateri glasbeni gost, s katerim si želite deliti oder?
Spisek je tako dolg, da bi verjetno pol revije lahko porabili samo za seznam. (smeh) Imam zelo pester glasbeni okus, tako da je imen seveda zelo veliko. Ne skrivam želje po delitvi odra s Severino, Rozgo, Siddharto, Grašem, Nino Badrič in tako dalje.
Ni skrivnost, da ste na koncu zajokali na odru. Ste tudi sicer bolj čustven moški?
Ni skrivnost in niti me ni sram, ker je to neki dokaz, da si čustven in da pustiš ljudem, da čutiš njih in oni tebe. Sem bolj čustvene narave in v takšnih trenutkih me premagajo solze, ki pa so seveda zelo sladke solze sreče. (nasmeh)
Izdali ste svoj drugi studijski album. Kakšni so bili odzivi?
Moj drugi studijski album ANDĐEO I VRAG je na voljo že na vseh policah in platformah za pretočne vsebine kot tudi na spletu. Lahko rečem le, da mi je uspelo izdati album, na katerem kar nekaj pesmi sploh še ni bilo izdanih in opazil sem, da je mojemu občinstvu še vedno všeč, ko lahko več pesmi poslušajo prvič. Odzivi so fenomenalni in najbolj noro mi je bilo, ko je že v Križankah na koncertu, pa čeprav je bil album zunaj komaj teden dni, velika večina znala besedila tudi novih pesmi. Je pa to ena glasbena mešanica zabave in ljubezni, kakor razkriva že naslov.
Še pred kratkim je splet ponovno preplavila novica, da ste si spremenili ime, čeprav je to že nekaj časa znano. Če smo vas nekoč poznali kot Mateja Prikeržnika, ste danes Luka Basi. Zakaj?
Ta novica bo verjetno vsake toliko znova aktualne, ker mi to vprašanje postavi vsak vsaj enkrat na mesec. (nasmešek) Spremenil sem si ga iz preprostega razloga, ker je to postalo del mene, ker sem človek, ki mu je vseeno, kaj mu piše na osebnem dokumentu, če imam s tem manj aneksov k pogodbam in manj težav z identifikacijo. Zato sem si spremenil ime v Luka Basi Prikeržnik. Kos plastike ne odraža, kakšni smo kot ljudje, kar pa je veliko bolj pomembno od samega imena.
Kako sta se ob novici odzvala starša? Se vam zdi, da ste ju s tem prizadeli?
Zagotovo ju nisem prizadel, saj me v vsem podpirata. Tudi družinski priimek sem obdržal. Prizadel bi ju, če bi ime ostalo enako, sam pa bi se kot človek spremenil. Izjemno ponosna sta namreč, da sem ostal takšen, kot sem bil.
Čeprav ste nekaj časa živeli v Ljubljani, ste močno navezani na Koroško. Tam sta z zaročenko Nastjo Gabor odprla svoj glasbeni center. Ste že od nekdaj čutili željo, da svoje znanje delite z drugimi?
Bom uporabil rek, da domača gruda je enostavno domača gruda. Na Koroško naju ne vežejo samo spomini iz otroštva, ampak seveda skoraj vsi najini sorodniki in tudi veliko prijateljev. Odprtje glasbenega centra Balu je bilo za naju zelo čustveno, saj nama je končno uspelo uresničiti nekaj, o čemer sva se pogovarjala že nekaj let, in to na Koroškem, kjer tega ni in kjer lahko vračava skupnosti, ki naju je praktično tudi spremljala na vseh glasbenih poteh. Vsekakor nama je všeč, da lahko na Koroškem drugim predajamo znanje, ki smo ga prej dobili mogoče samo v Ljubljani, kar pa je ob današnjem tempu za mnogo koroških družin enostavno nemogoče.
Prav tako sta sporočila, da se iz Ljubljane selita nazaj na domačo Koroško, kjer bosta zidala hišo. Ali je to velik zalogaj?
Res je. Vsekakor so za današnje mlade družine težki časi, saj vemo, kakšno je stanje. Vemo, kako so cene poskočile, zato menim, da je zdaj težje, kot je bilo pred nekaj leti. Stres je del vsakdana in na srečo se z gradnjo hiše ne obremenjujeva preveč, ker že živiva začasno v istem kraju, kjer bova živela potem, tako da je vseeno malo lažje sprejeti spremembe urnikov ali slabo vreme zaradi gradnje. Seveda pa ti nemalokrat pride kakšna 'gradbinska' stvar do živega.
Kdaj načrtujeta selitev?
Če bo vse po sreči, selitev v novo hišo načrtujemo prihodnje poletje oziroma vsaj do novega šolskega leta.
Avgusta so vama z zaročenko katastrofalne poplave v Sloveniji prekrižale načrte in zaradi težkih razmer na Koroškem sta odpovedala svojo poroko. Odločila sta se, da pomagata po svojih najboljših močeh. Kako sta se ob tem dogodku počutila?
Poroka je slavje ljubezni, je dogodek, ki je prevzet z veseljem, ljubeznijo in slavjem. In ko se zgodi katastrofa, kot je bila avgusta, je vse to ničvredno. Enostavno prevladajo druge potrebe po pomoči do sočloveka in vse to ugodje daš na stran. Ob teh poplavah je bilo dejansko težje gledati, kaj se dogaja pri nas na Koroškem in vsej Sloveniji, kot odpovedati poroko. Ko sva spoznala, da sva totalno nemočna, sva nekako v dveh urah poroko dala enostavno na stranski tir.
Kaj vama je bilo takrat najtežje?
Najtežje je bilo, da sva bila daleč od najinih bližnjih, ampak sva se tudi dobro zavedala, da v danem trenutku ne bi mogla spremeniti enostavno ničesar, ker moč narave je le moč narave. Vesela sva le, da sva lahko pomagala, kolikor sva lahko. Skupaj z Občino Prevalje in Rotary klubom sva organizirala največji dobrodelni koncert za Koroško, kjer smo zbrali zavidljivih 34.000 evrov, skupaj z Zvezo prijateljev mladine pa smo zdaj konec oktobra številnim otrokom iz Koroške omogočili počitnice na slovenski obali.
Nam že lahko zaupate, kdaj bo čas za poroko?
Čas za poroko bo naslednje poletje in upava, da bo takrat nama in vsem preostalim parom, ki se bodo poročali tisti vikend, prizaneseno.
Ima poroka sicer za vaju kakšen poseben pomen?
Kot sem že dejal, nama je poroka slavje ljubezni in ustvarjanje najlepšega spomina. Enostavno želiva proslaviti ta dan in ljubezen z najbližjimi prijatelji in družino. Prav tako bo ta dan za najina otroka zelo lep, saj bosta končno vesela, da bomo vsi imeli isti priimek. (nasmešek)
Tako je, isti priimek! Za katerega se je odločila vaša Nastja?
Za popolnoma enakega, kot ga imamo mi vsi ‒ Basi Prikeržnik. Seveda pa je vse bolj uveljavljena glasbenica, zato bo umetniško še vedno Nastja Gabor.
Poletje se je končalo, s tem pa se je verjetno tudi natrpan urnik nekoliko sprostil. Kaj z družino najraje počnete ob koncu tedna?
Urnik se ni kaj dosti sprostil, ampak uživamo v tem, kar počnemo. Navajeni smo, da so za nas vikendi bolj ob ponedeljkih in da kdaj skočimo na kakšen dopust za dva do tri dni. Zelo radi smo v naravi in na sprehodih z našima kužkoma. Radi obiščemo tudi sorodnike, kjer se starejši malo podružimo, otroci pa uživajo ob igri. Vsake toliko pa se tudi radi umaknemo nekam v gore v samotno kočo ali na morje, da imamo malo čistega miru in časa zase.
Ni skrivnost, da ste še posebej navezani na otok Pag, kjer imate mobilno hiško, kajne?
Seveda, to je za nas mali raj. Havaji v malem. (smeh) Tam se odlično počutiva midva, otroci in tudi vsi drugi, ki so tam. Prav tako je odlična izhodiščna točka za kakšen skok s čolnom na bolj mirno plažo, tako da smo se v ta otok enostavno zaljubili.
Zdaj v omenjenem kampu že skoraj tradicionalno prirejate koncert za obiskovalce. Vzdušje mora biti res fantastično, kajne?
Res je noro! Že tako so ljudje na dopustu in so misli in skrbi pustili nekje doma, zato se imajo res dobro, zato je koncert še neka pika na i in vedno je nora nora fešta. Če bo le mogoče, naj ta tradicija kar traja!
Ali obstaja stvar, ki jo s hčerko in sinom še posebej radi počnete skupaj?
Zelo radi igramo karte uno. Zelo zanimivo je spremljati njune reakcije in poteze. Ob tej igri se res nasmejemo. Drugače pa radi tudi skupaj prepevamo, igramo, sestavljamo kocke in imamo še veliko drugih aktivnosti.
Ali otroka kažeta glasbeni talent?
Mislim, da vsekakor. K temu ju sicer prav nič ne siliva, ampak počneta, kar si želita. Pri obeh je to trenutno glasba. Tai zelo rad nastopa in poje, Tia pa ob petju še zelo rada pokaže inovativne plesne gibe. (nasmešek)
Imate tudi kakšnega hišnega ljubljenčka?
Seveda. Najprej smo imeli tri pse, zdaj pa ima enega naša mami, ker si ga je vedno želela in ker ob prihodu Baluja ni bilo več takšne sinergije med vsemi tremi. Ko gremo k mami na obisk, vidimo, da Sky tam nenormalno uživa, saj mami živi skoraj na kmetiji in je to zanj preprosto res super. Sky je kuža, ki ima bolj rad mir, medtem ko sta Balu in Bela prava zabavljača, ki se od jutra do večera ves čas igrata, in se imamo super.
Kaj vam pomeni očetovstvo?
Najlepše možno darilo, ki sem ga prejel v življenju, je biti oče, saj dajem otrokom tisto, kar sem tudi sam imel ‒ in to je ljubezen.
Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Neo Visuals
Bonus video: 1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije s Tilnom Artačem. Voditelj Tilen Artač, akademski glasbenik in odličen imitator, v podkastu gosti izjemne posameznike, ki so tako ali drugače povezani s klasično glasbo. Gostje skozi svoje zgodbe in izkušnje omogočajo, da bolje spoznamo in razumemo ta prav poseben umetniški žanr. Ta je namreč več kot le zvok; je izraz čustev, zgodovine in človeškega duha. S svojim unikatnim pristopom voditelj s pomočjo zanimivih sogovornikov poslušalcu odkriva to izjemno umetnost na nov in navdihujoč način. Kot ena izmed posebnosti podkasta je ta, da se gost preizkusi v kratkem glasbenem izzivu.