Na prvi pripravljalni tekmi slovenske košarkarske izbrane vrste so bile vse oči usmerjene v mladega svetlolasega nasmejanega fanta, ki je dočakal svoj prvenec v državnem dresu. Luka Dončić, ključni člen madridskega Reala, v španski prestolnici živi svoje sanje, kljub temu pa fant odkrito prizna, da pogreša prijatelje in mamino musako.
Na prvi tekmi proti univerzitetni reprezentanci Rusije je mladi slovenski košarkarski up blestel in si zagotovil naslov strelca tekme. Že ob prvencu je tako odigral eno izmed najbolj vidnih vlog v slovenski izbrani vrsti: "Vsakič je super, ko je prva tekma mimo. Odigrali smo dobro, a moramo še marsikaj popraviti. Na voljo imamo še mesec dni, da bomo resnično pripravljeni. Ko sem prvič stopil na parket v reprezentančnem dresu, nisem imel nikakršnih težav. Mislim, da sem vajen igrati košarko, to je bila zame le še tekma več."
S klubom pa je vendarle nekoliko drugače kot z reprezentanco. Medtem ko se z reprezentanti sporazumevajo v slovenskem jeziku in se urijo v domačem okolju, v Španiji nihče ne govori slovensko. "Zato je fino biti doma," pove Luka, ki ob tem prizna, da mu španščina sicer ne povzroča nikakršnih težav, angleščino pa bo moral še malo izpiliti. Klubske vrednote je prinesel s seboj tudi v reprezentanco. "Vsak košarkar si želi zmage! Prav zato moramo trdo delati, kot smo tega vajeni iz kluba," je prepričan mladi košarkar, ki je že s 13 leti podpisal petletno pogodbo s kraljevim klubom iz Madrida.Takrat se je poslovil od doma, za seboj pa je moral pustiti družino in prijatelje.
"Šport mi je v življenju dal veliko, veliko pa mi je tudi vzel. Kljub temu verjamem, da se je izplačalo. Košarka je moje življenje," ne obžaluje ničesar. Po naslovih v tiskanih medijih, kjer je deležen velike hvale, in na družabnih omrežjih sodeč bi številni menili, da v Madridu živi svoje sanje, vendar pa ni vedno tako: "Seveda jih, vendar pogrešam prijatelje doma, kar je eden izmed največjih težav. Tudi v Madridu sem si našel prijatelje, vendar je vseeno drugače, saj prijatelje, ki jih imam v Sloveniji, poznam že od otroštva."
Življenje v Madridu, po Lukovem mnenju enem izmed najlepših mest, mu je sicer pisano na kožo. Ozračje mu ustreza, prav tako ljudje, kljub izjemni španski kulinariki, po kateri slovi Pirenejski polotok, pa košarkarja španska hrana ni prepričala: "Najbolj pogrešam mamino musako, te namreč v Španiji ni. Rad imam tudi njene testenine s tuno. Te imajo tudi v Španiji, vendar niso niti pol tako dobre." Po vseh teh letih ga tako velikokrat še vedno muči domotožje, najhuje pa je bilo prve mesece. "Še danes je hudo, kadar vidim prijatelje, ki se družijo v Sloveniji.
Sicer pridejo na obisk in imeli smo se super. Nekaj časa pa sem pred tedni z njimi preživel tudi na morju. To so prijatelji, s katerimi se poznamo že vse, odkar hodimo na hrvaško obalo," nam je zaupal Luka, ki meni, da kristalna voda naših južnih sosedov in čudovite plaže prekašajo vse ostalo: "Hrvaška je po mojem mnenju najlepša. Rad odhajam tja, kjer se srečam z dolgoletnimi prijatelji. Rajši imam hrvaško obalo kot pa Maldive. Ko sem tako govoril, so me drugi čudno gledali, vendar tako pač je."
Sodeč po fotografijah na družabnih omrežjih, so na morju neizmerno uživali, nekajkrat pa so najeli tudi manjši čoln, s katerim so odkrivali še druge lepote Jadranskega morja. Lani je na Hrvaškem naredil izpit za krmiljenje čolna, od takrat pa se pogosto znajde za krmilom. "S tem sem si svojo dolgoletno željo," nam je zaupal Luka, ki na morju uživa v športnih aktivnostih, vse od tenisa, nogometa do košarke. "Ukvarjam se tudi s fitnesom, s katerim vzdržujem formo. Včasih v roke vzamem knjigo, nazadnje sem se poglobil v knjigo Zlatana Ibrahimovića," je za konec še dodal košarkar, ki se je že pred dnevi pridružil slovenski izbrani vrsti na pripravah na evropsko prvenstvo. V boju za nove lovorike bo prvi nasprotnik Poljska, s katero se bodo Slovenci pomerili že 31. avgusta v Helsinkih.
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču