V svoj dom nas je v vrhuncu zime spustila mlada družinica simpatičnega televizijca in kuharskega ustvarjalca Luke Jezerška.
Z njim, ženo Aleksandro, štiriletnim Urhom in polletno Sofio smo preživeli igrivo popoldne, v katerem smo se spuščali po toboganu, tako v resnici kot tudi v pogovoru, in poklepetali tudi o tem, kako je njihovo življenje v maju popestrila nasmejana deklica Sofia. Z igračami ob strani in posodico slanih ribic na mizi smo se prepustili klepetu, ki bi zlahka lahko trajal še veliko dlje, kot je.
Story: Aleksandra, Luka, sta naspana?
Aleksandra: Ja, dejansko sva.
Luka: To pa res.
Aleksandra: Stalno trkava, da tako ostane. Prvo noč, ko sva jo prinesla iz porodnišnice, sva jo nosila eno uro in pol in to je bilo to. Urh je bil zelo priden, ona pa na začetku ni kazala teh znakov, vendar je bilo tako samo prvo noč. Eno noč sva jo eno uro nosila in sva bila zjutraj popolna katastrofa. Razvajena sva glede tega.
Luka: Neki prijatelj mi pravi, da bom prišel k njemu naredit otroke, ker so tako pridni. (smeh)
Aleksandra: Ja, ker tisto, kar so pridni, so po njem. (smeh)
Story: Potem ste ritem življenja kar hitro ujeli, kajne? Luka, ste morda vzeli očetovski dopust?
Luka: Vzel sem 14 dni dopusta, sicer pa se ritem ni kaj veliko zamenjal.
Aleksandra: Razlika med prvo in drugo porodniško je v tem, da je prvič to velika sprememba, veliko si doma in ne razumeš, da mora drugi veliko delati. Drugič je pa tako, da se on veliko več ukvarja z Urhom. Morda se je s tega vidika bolj spremenilo zanj. On je torej več z Urhom, jaz pa s Sofio.
Luka: Urhu se da veliko dopovedati. Zdaj skupaj hodiva na hokej, imava letno vstopnico za Olimpijo ... Skupaj delava takšne 'moške' stvari.
Story: Kaj pa še?
Luka: Imava eno željo. Kateri avto bova midva kupila Urh?
Urh: Fička.
Story: In kaj bosta naredila z njim?
Luka: Morava ga 'zrihtati'. Pod 'moške stvari' po mojem mnenju spada tudi delo v delavnici in tudi njega to zanima, je tehničen tip. Zato bova to poskusila narediti. Velikokrat pa gre tudi z menoj kam. Hodi tudi na angleščino, na telovadbo, vsak četrtek se vsi bratranci dobijo pri moji mami, zelo smo povezani kot družina.
Story: Pa bi lahko rekla, da je Urh bolj 'očetov', Sofia pa bolj 'mamina'?
Luka: Do tega trenutka se še nisem zbližal s Sofio. Mislim pa, da se bom še zelo zaljubil v tole našo punčko.
Aleksandra: Mislim, da mora pri moških otrok malce odrasti, imeti vsaj kakšno leto ali dve, da se lahko malce pogovarjajo. Mislim, da z dojenčki ne vedo točno, kaj bi počeli.
Luka: Tako, ja. Moški malce potrebujemo, da dojamemo, da imamo novega družinskega člana, ne glede na to, ali gre za prvega ali drugega.
Story: Kaj pa ime Sofia. Ji je Urh izbral ime?
Luka: Tudi pri Sofii v nosečnosti nisva želela vedeti, ali je fantek ali je punčka ...
Aleksandra: ... prepričana sva bila, da bo fantek.
Luka: 99-odstotno.
Aleksandra: Jaz sem šla še nekaj dni pred porodom kupit nekaj stvari za dojenčka in sem kupila modre bodije. V sobi sem pripravila tovornjake lego kock. Bila sem prepričana, da bo fantek. Vsi so me spraševali, kaj bo, in vsem sem rekla, da ne vem, ampak da če bo deklica, bo to veliko presenečenje.
Luka: To naju je zelo presenetilo. Ko se je rodila, sem samo gledal in si nekajkrat ponovil, da je punca. No, ime sva imela - eno za fantka, eno za deklico - in za deklico sva izbrala Sofia.
Story: Kako pa je Urh sprejel sestrico? Sta pri tem uporabila kakšne posebne prijeme?
Luka: Urh, a imaš rad Sofio?
Urh: Ja.
Aleksandra: Kaj ti je pa Sofia prinesla, ko se je rodila?
Urh: Skiro.
Story: Pa ste ga na kakšen poseben način pripravljali, da je to tako lepo sprejel?
Luka: Hecala sva ga, da bo on dal plenice dojenčku. In dejansko smo šli iz tega, da smo Urha nehali previjati in začeli Sofio. On razume te zgodbe.
Aleksandra: Urh deluje tako, da mu nekaj časa nekaj govoriš. Tudi ko je dal dudo stran, jo je dal sestrični.
Story: Pa je Sofia od Urha dobila veliko stvari? Voziček, posteljico?
Aleksandra: Voziček je dobila od Urha, sobo pa smo samo zamenjali. Prej je bila njena soba Urhova, njemu pa smo drugo sobo malce preuredili in mu kupili veliko posteljo.
Story: Verjetno je bilo to tudi njemu všeč ...
Aleksandra: Seveda. Tobogan je bil pogoj. (smeh) Najprej sva rekla, da bova naredila še plezalno steno, ampak hvala bogu je na to pozabil.
Story: Nekateri rečejo, da je pri drugem vse drugače. Je pri vama tudi tako?
Aleksandra: Ravno včeraj sem razlagala prijateljici, da mi je bilo grozno, ko je pri Urhu kdo zakašljal. Zdaj vse to jemljem malce bolj mirno. Mislim pa, da že prvič nisem pretiravala glede tega.
Luka: Meni je to tako ali tako čisto vseeno. (smeh) Jaz sem tak ...
Aleksandra: Njemu moraš pokazati, da se lahko kaj naredi. On je nejeverni Tomaž, dokler dejansko ne vidi, da lahko otrok od nekod pade.
Luka: Jaz mu pač veliko pustim. (smeh) Vidi se, da sem bil tretji, ker so mi bila vrata zelo odprta.
(Urh iz sobice prinese leseno kuhinjo, ki mu jo je letos prinesel Miklavž.)
Urh: Ati, ribe.
Luka: Boš pekel ribice? No, Urh povej, kaj najraje ješ?
Urh: Ribice.
Luka: Najraje ima ribe. Zadnjič smo bili decembra na morju v Savudriji in smo šli ven na kosilo. Urh si je v restavraciji suvereno naročil rakovico in jo 'ruknil'.
Urh: A bi ti jedel ribe, ati?
Luka: No, daj, skuhaj mi eno.
(Urh v posodico postavi pest slanih ribic iz testa.)
Urh, a boš kuhar, ko boš velik?
Urh: Ne, jaz bom kmet.
Story: Omenili ste decembrski dopust na morju?
Luka: V resnici je bilo samo eno sončno nedeljsko popoldne, ko smo šli do Savudrije, do ženinega apartmaja. December je zame le službeno pomemben mesec.
Story: Zdaj v januarju pa tako ali tako začnete s projektom MasterChef, kajne?
Luka: Tako je. Potem me dejansko do marca ni. Zdaj bomo skupaj, potem pa mene ne bo. (smeh)
Story: Zdaj boste delali tretjo sezono in verjetno ste zdaj že utečeni.
Luka: Bomo videli, kako bo, ker sta zdaj dva otroka. Je pa res, da zdaj malce drugače snemamo in smo vmes tudi malce prosti, zato ta čas potem izkoristim za družino. Ko se snema, je fokus usmerjen v oddajo. Biti moram zbran, veliko moram dati od sebe, tretja sezona je pred nami, pričakovanja so velika.
(Urh v posodico naloži še pest slanih ribic.)
Kako pa je, ko vas Urh vidi po televiziji?
Aleksandra: Kaj ati dela na televiziji?
Urh: MasterChef.
Luka: Enkrat smo šli tudi pogledat v studio, kje ati snema. Koliko je bilo kamer, Urh?
Urh: Veliko.
Luka: On sicer še ravno ne ve, za kaj gre. Zanj se samo pojavim na televiziji, in to je to.
In ko smo zaključili intervju, se z Urhom zapeljali po toboganu in v prelepem kovinskem avtomobilu, ki ga je Aleksandra naročila prek spleta, sva se z dobrim vtisom s fotografom vrnila domov. Z lepo mislijo na eno izmed najprijetnejših družinic, s katerimi smo se družili v zadnjem času.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič
