Na prelep sončen dan, v obdobju med zimo in pomladjo, smo se odpravili v Cerklje na Gorenjskem. Pod vznožjem zasneženih gora smo se namreč sestali s priznanim kuharskim mojstrom in sodnikom kuharskega šova Masterchef Slovenija Luko Jezerškom, njegovo izbranko Aleksandro in njunim dve leti in pol starim nadobudnežem , ki bo maja na svetu pozdravil bratca ali sestrico.
O njuni ljubezenski zgodbi, skupni poslovni poti in o načrtih, ki jih je s seboj prinesla druga nosečnost, smo tokrat spregovorili ob skodelici kave v prelepem ambientu ...
Story: Pa začnimo tam, kjer se je začela vajina ljubezen. Je tudi vaju združila kulinarika?
Luka: Ja in ne.
Aleksandra: V resnici sva se spoznala bolj v turističnih vodah ...
Luka: Ona je delala v Slovenski turistični organizaciji, kjer je bila informatorka za angleške in nemške trge, mi pa smo se prijavili na razpis za kulinariko. Najine poti so se prepletle na ta način, v Londonu. Tam sva se prvič videla, potem sva kakšna tri ali štiri leta vsak peljala svojo pot, nakar se je zgodilo.
Aleksandra: Po tem času sva si rekla, da sva 'nedeljska prijatelja'. Samsko življenje je sicer super, ampak ob nedeljah popoldne te pa morda malce 'stisne'. (smeh) Tako sva potem začela skupaj hoditi na sprehode, izlete ...
Story: Potem sta si vzela svoj čas?
Aleksandra: Toliko časa sva se že poznala, da so šle stvari po tem kar hitro naprej.
Luka: V osnovi je bilo pa tako, da sva si malce tipkala. Ona je bila na jadranju z očetom po Dalmaciji, jaz pa sem ji pošiljal sporočila. Na eno mi je potem odgovorila, naj pridem k njej na jadrnico, in sem šel. Usedel sem se na avtobus in šel do Šibenika, preživel z njo dopust na jadrnici in tako se je zgodilo.
Story: Potem sta takoj spoznala družini?
Aleksandra: V resnici res. Luka jih je spoznal že, ko sva še hodila na sprehode.
Luka: Tudi na splošno nimam težav s tem. Moja tast in tašča sta zelo družabna in nekonfliktna.
Story: Pa se spomnite prvih srečanj z družinama? Je te morda spremljala kakšna anekdota?
Luka: Mislim, da je za vse Jezerškove tašče - ker smo štirje brati - največji šok ta, ko je treba skuhati družinsko kosilo. To je bil tudi za njeno mamo kar velik stres.
Aleksandra: Moja mami sicer zelo rada kuha ...
Luka: ... in dobro kuha.
Aleksandra: Ampak si je takrat, ko so oni prišli na kosilo, vzela kar dopust. (smeh)
Luka: Pa mislim, da je imela tudi poskusno verzijo dan prej.
Aleksandra: Ja, bilo je res precej napeto. Je pa to malce paradoks pri naju, ker ga pa nisem dobila na račun svoje kuhe. (smeh) Ne kuham oziroma kuham po sili razmer.
Luka: Ko pa je Aleksandra prišla k nam domov, je že vse poznala. Zelo hitro smo se ujeli in ni bilo nekih strašnih zgodb.
Story: Je to s kuharijo sicer ustaljena praksa? Da je vse strah, ko morajo kuhati za vas?
Luka: Vsi mislijo, da mi jemo ne vem kaj, v resnici pa se vedno dela to, kar ima človek rad: krompir, pohano meso in nekaj pečenega. Saj smo vsi krvavi pod kožo.
Story: Aleksandra, kaj pa ste potem vi pripravili za to prvo, družinsko kosilo?
Aleksandra: Ga v resnici še nisem skuhala. (smeh) Zelo rada se jih udeležujem, priznam pa, da kuha ni moja veščina. (smeh). Zdaj, za 30. rojstni dan, sem sicer dobila pečico - zanimivo je, da je nekaj časa nisva imela. No, načeloma se sploh ne obremenjujem s tem. Saj Luka ve, da bo enkrat skritiziral, potem pa bom izgubila vse veselje. (smeh)
Luka: Vem, da ne smem veliko pričakovati, ampak saj se uči.
Story: Sta kdaj pomislila, da bi morda začela kakšen skupen posel? Na neki način se vajini poti sicer že prepletata ...
Aleksandra: Niti ne. Jaz sem sicer prevajalka, ampak delam na turistični agenciji. Mi imamo sicer veliko turističnih skupin tudi pri njih, da bi pa prav kaj skupnega počela, mislim, da ne. Sicer pri stvareh, pri katerih sodelujeva, stojiva na različnih bregovih. Jaz sem kupec, on dobavitelj in seveda se včasih pojavijo kakšna trenja, ko mu povem, kakšne so zahteve določene skupine. Te razprave so navadno kar burne. (smeh)
Luka: Mi na splošno delamo veliko s takšnimi agencijami, ker poznamo veliko lokacij in tipov prireditev. V resnici pa ona večkrat sodeluje z mojimi sodelavci, s tistimi, ki sprejmejo naročilo. O skupni zgodbi pa, kot sva rekla, nisva razmišljala. Mi bratje smo se zmenili, da je posel posel, družina pa družina.
Story: No, poročila sta se leta 2012. Predstavljam si, da ni manjkalo dobre hrane?
Aleksandra: V Kamniku sva imela cerkveno poroko, tu, na Dvoru Jezeršek, pa potem še preostali del.
Story: V kakšnem smislu pa bi rekla, da je bila vajina poroka posebna?
Luka: Pri načrtovanju poroke mislim, da sem imel večinski delež jaz. Predvsem v tem smislu, da imamo na naših lokacijah veliko porok, prek katerih sem se naučil tega, da ljudje navadno komplicirajo pri nepomembnih stvareh. Zato vedno pravim, da lahko kupiš najlepšo obleko, gostinca, prstan ... ampak svate imaš pa svoje. In enostavno se moraš prilagoditi tistim, ki jih vabiš. Imela sva zelo enostavno poroko, tudi kulinarično. Vsi imamo radi krompir, solato in pohano meso. Midva sva naredila zgodbo malce drugače. Aleksandra je na Pinterestu našla trend vintage porok, jaz pa sem glede na prostor in lokacijo poskusil narediti nekaj takšnega, kar bi lahko tudi v poslu pozneje peljali naprej. Na dvorišču Dvora Jezeršek smo naredili iz bal postavljeno za civilno poroko, namesto klasične torte sva imela torto, sestavljeno iz hlebcev sira. Sladica je bila prej, pri 'torti' pa so ljudje v resnici šli na sir. Hotela sva, da bi drugače predstavila sire, in tudi drugim je bilo to očitno všeč, ker se je še okoli pet parov za nama potem odločilo za podobno stvar. Za prevažanje med poroko sva naročila staro ljubljansko 'trolo', vanjo smo dali zvočnike in res je bilo fino, ker smo se vsi skupaj vozili.
Aleksandra: Za dekoracijo pa smo potem uporabili mini zelenjavo. Prvi šopek, ki sem ga imela, je bil krompirjev, čeprav niti ne maram krompirja. (smeh). Za drugega so pa zamenjali - bilo je cvetje v kombinaciji s feferonom in mini bučke, paprike, cvetača ... Bil je res lep. Razen tega, da se tega šopka ni dalo posušiti. (smeh)
Luka: Torej, vsakemu elementu sva hotela dodati svojo 'foro', ampak ne na račun tega, da bi s tem obremenjevala ljudi.
Story: Luka, prav v tem času ste še dodatno zaposleni s snemanjem kuharskega šova Masterchef Slovenija, ki ga lahko ogledamo na Pop TV. Kako se vaša družinska dinamika spremeni, ko pride 'ta del v letu'?
Luka: Žena ve, da me med tem časom ni. (smeh) Ne, saj se hecam. Letos je res bistveno lažje, ker dva dni snemamo, dva smo prosti, en dan pa namenimo pripravam.
Story: Lani ste sicer posneli vse hkrati, kajne?
Luka: Ja, lani se je snemalo ves čas in me praktično dva meseca ni bilo doma. Letos je tako bistveno drugače, ker samo enkrat na teden Urha ne peljem v vrtec, saj ga sicer še vedno vsak dan peljem jaz. Zelo normalno delujemo.
Story: Kako pa najraje preživita skupni čas?
Luka: Zelo se potrudiva, da greva redno v Kamnik v gledališče, na stand-upe rada hodiva ...
Aleksandra: Zdaj imava že tretje leto gledališki abonma v Kamniku.
Luka: Prek tega kulturnega dela 'narediva' vse njene prijatelje, jaz pa imam veliko prijateljev, ki so vpeti v naš posel in se z njimi družim po tej strani.
Story: No, danes je z nami še dve leti in pol star Urh. Kako vaju je starševstvo oblikovalo?
Luka: Mislim, da sva malce bolj 'na izi'. Veste, kako pravijo: da moški komaj po pol leta ugotovijo, da imajo otroka doma. (smeh) In s tem se delno strinjam. (smeh) Zaradi dinamike najinih služb to malce trpi, ampak bo zdaj bistveno lažje. Maja sicer pričakujemo novega dojenčka, bomo pa Urha zdaj, ko bo malce zrasel, s seboj vzeli na kakšen dogodek. Rad gre z mano na Bled in na druge naše lokacije pa tudi mami in tašči imava zelo razumljivi.
Aleksandra: Mislila sem, da se družabno življenje zaključi, ko imaš otroka. Prej sva veliko hodila tudi vsak po svoje in mislim, da je bil to bolj šok zame. Naenkrat sem bila veliko doma. Tistih 'manj lepih' stvari, ki pridejo z otrokom, ti nihče ne omeni in jih spoznavaš sam. Upam, da bo tudi drugi dojenček tako priden kot Urh.
Story: Kako pa se znajdeta, ko sta Luka in Urh sama?
Luka: Službeno je že odpotovala v Azijo, v Amsterdam, v Italijo ... Tudi za ves teden.
Aleksandra: Luka je prvih nekaj dni, ko sva prinesla Urha domov, bolje previjal kot jaz. Z otroki res nisem imela nobenih izkušenj, on je pa zelo spreten. Potem pa sem se tudi sama navadila, nisem mu pa nikoli jemala tega veselja. Nikoli me ne skrbi, ko sta sama. Nekateri rečejo, da nikoli več mirno ne spiš, ko dobiš otroka. Mislim, da to ni res. Midva čisto v redu spiva. (smeh). Res pa je, da greš težje od doma.
Story: Kako pa zdaj Urha pripravljata na prihod novega družinskega člana?
Luka: Urh, kaj ima mamica v trebuščku?
Urh: Dojenčka.
Aleksandra: Bo bratec ali sestrica?
Urh: Dojenček.
Aleksandra: Zelo se veseli. Zdaj ima obdobje, ko včasih zamenjuje vloge in je tudi on včasih mamica, in mu potem znova razložimo. Vseeno bo to zanj sprememba, ker se seveda dosti vrtimo okrog njega, bova pa tudi midva morala malce popaziti.
Luka: Tudi otroci mojih bratov so približno enako stari kot Urh in zelo se razumejo med sabo. Vsak četrtek jih pazi moja mama, jih pride iskat v vrtec in v šolo, grejo k njej, z Aleksandrinim očetom hodita plavat ob torkih ... Skratka, poskušamo ga socializirati tako, da bo samostojen.
Story: Luka, ali si boste vzeli očetovski dopust?
Luka: Letos ga bom imel. Pri Urhu sem prve tri tedne sicer bil doma, ampak sem bil 'doma' tu, v Dvorcu. (smeh) Žena tega ni tako dojemala in mi je že dala pogoj. Fino je, ker Masterchef ravno nehamo snemati, tako da pričakujem, da bo tokratni minil malce drugače.
Story: Kaj pa najraje počnete kot družina?
Luka: Žena mu rada bere knjige, jaz pa se z njim rad igram kakšne igre v naravi. Rada igrava nogomet, s kolesom se radi vozimo pa na morju smo zelo radi. Njen oče ima jadrnico, tako da smo bili že na jadranju skupaj - prvič, ko je imel Urh deset mesecev, drugič pa lansko poletje.
Story: Kaj pa imate že pripravljeno za novega družinskega člana?
Aleksandra: Takšne stvari delam v zadnjem hipu. Načeloma se stvari lotim, ko mi teče voda v grlo. Pa tudi ne veva, ali bo fantek ali punčka. Najin dogovor je, da ne sprašujeva po spolu, tudi pri Urhu nisva, zato vedno govorimo o 'dojenčku'.
Luka: Pa tudi bratje imamo kar drug za drugim otroke, tako da si veliko izmenjujemo. Tako obleke kot vozičke, lupinice ... Nekaj strašnega ne bomo kupovali. Tako da v resnici imamo že vse pripravljeno. (smeh)
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič, POP TV
