Luka Mesec: Če bom dočakal pokoj, bom verjetno dedek

Vir: Jana
11. 4. 2017

Luka Mesec, poslanec Združene levice, ima trdna politična stališča,  a hkrati vseskozi odprto glavo in ob novih informacijah še enkrat pretehta svoja prepričanja.

Kako preživljate prosti čas?

Večinoma s punco, ob vikendih grem s prijatelji na pijačo, v kino ... Poskušam se ukvarjati s športom.

V kakšni Sloveniji bi želeli živeti?

Predvsem si želim živeti v bolj zadovoljni državi. V ne tako sprti družbi, kot se mi zdi, da je naša, in v družbi, kjer bi se dalo bolj odkrito pogovarjati o stvareh.

Kaj bi bili, če ne bi bili politik?

Človek si vedno želi tistega, česar nima. Najbrž bi imel neko povprečno, mirno službo, a bi vseeno komentiral stvari v družbi, ki so nepravične.

Kako se vidite čez 50 let?

Če bom dočakal pokoj, bom verjetno dedek.

Imate kako domačo žival?

Velikega mačka Bruna, ki se pogosto obnaša kot pes.

Katera država ali zgodovinsko obdobje se vam zdi vzorno?

Najbliže mojim idealom je bila skandinavska socialna demokracija.

Kje bi živeli, če bi lahko živeli v drugem času in državi?

V zlatih letih Jugoslavije, v 60. in 70. Zelo me zanima, kakšen je bil občutek živeti v tistih časih.

Ali ste že kdaj spekli pecivo?

Sem, z mamo in sestro. Ampak si ne upam reči, da še znam, če bi me zdajle postavili za štedilnik.

Najlepši kraj na svetu?

Dalmacija poleti. Čisto blizu nas, a popolno nasprotje našega ritma in življenja.

Kdo je v življenju na vas naredil največji vtis in zakaj?

Hm. Ko sem bil najstnik, je velik vtis name naredil Marcel Štefančič Jr. Vso srednjo šolo sem požiral njegove kolumne, takrat se mi je zdel najbolj pameten pisec v državi.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali?

Trenutno Lastno življenje, slikano biografijo Zofke Kveder, ki jo je napisala moja punca, Manca G. Renko.

Ali ste romantik in ali vas kot takega vidi tudi vaša partnerica?

Mislim, da ja. Sem človek, ki v življenju potrebuje veliko topline, nežnosti, rad se prepuščam sanjarjenju.

Tri največje težave, s katerimi se po vašem mnenju trenutno spopadajo povprečni Slovenci?

Pesimizem (v prihodnosti ne vidimo nič dobrega), neenakost (razslojevanje družbe) in občutek nepripadnosti družbi – vse bolj tekmujemo drug z drugim, namesto da bi si pomagali.

Vida Voglar

Priporočamo