Magic Aleksander: Bo izginil Ljubljanski grad?

'Magic' zaradi tega, ker se ukvarja s čarovnijo, ki mu je spremenila življenje. Njegova čarovniška pot se je začela že v osnovni šoli, ko mu je sošolec pokazal zanimiv čarovniški trik in ga z njim čisto šokiral in navdušil. Tako se je Aleksander začel zanimati za magijo. Začel je brati čarovniške knjige in si dopisoval z različnimi čarovniki po svetu. Vadil je 14 ur na dan in tako iz dneva v dan pridobival nove spretnosti in kaj kmalu trike izumljal tudi sam. Danes navdušuje tako doma kot tudi v tujini!

Poznamo vas kot čarovnika, ki deluje pod imenom Magic Aleksander. Če odvzamemo besedo Magic, kdo je Aleksander, kako bi se nam predstavili?

Hm, dobro vprašanje. Če bi vam rekel, da sem čisto navaden fant, bi si verjetno mislili, da ne moreš biti običajen, če se ukvarjaš s čarovnijami. Rojen sem v Celju, že od malega so me zanimale stvari, ki so drugačne od običajnega. Vedno sem bil navdušen nad igralstvom in vsem, kar spada zraven. Spomnim se, ko sva skupaj z dedijem hodila v cirkuse in gledala njihove šove ter se zraven čudila. Na svet gledam z drugačnimi očmi, zanima me veliko stvari, rad se vsak dan naučim nečesa novega. Smeha pa pri meni tudi nikoli ni dovolj.

Vaša čarovniška pot se je začela že v osnovni šoli. Kaj vas je takrat tako zelo premamilo, da danes vi premamite druge?

Res je, vse se je začelo v osnovni šoli, ko mi je sošolec pokazal preprosti trik. Od takrat naprej me je začela ta umetnost zanimati. Vadil sem po cele dneve. Zaprl sem se v sobo in me ni bilo 14 ur ven. Želja in strast. Vedno, ko sem se naučil nov trik, sem ga takoj šel pokazat svojim bližnjim. Pa tudi če je mami kuhala kosilo, sem vedno priletel in ji pokazal nov trik. Spoznal sem nekaj in nikoli si nisem mislil, da bom prav to počel. Spomnim se, da ko smo imeli odmor ali malico v šoli, sem vedno na hodniku kazal trike svojim prijateljem, včasih sem si s kakšnim trikom tudi prislužil dobro oceno, zakaj pa ne.

Menda ste vadili in še vadite od jutra do večera? Koliko časa je potrebnega za en trik, ob katerem ostanemo odprtih ust?

Vaja je del vsega, kar počnemo v življenju. Če želiš postati najboljši, moraš vaditi in se resno posvetiti temu, kar te veseli. Pri trikih je isto. Za en trik lahko porabim nekaj ur, za drugega nekaj let. Najprej dobiš idejo, kaj bi rad naredil, npr. rad bi, da izgine Ljubljanski grad. Vse si predstavljam v glavi, kako bi to izvedel, kakšen bi bil učinek. Ko imaš idejo, začneš graditi metodo, kako boš to izvedel. Včasih dobiš idejo takoj, včasih lahko traja. Preden zaspim, vedno razmišljam o novih trikih. Eni razmišljajo o puncah, drugi o trikih. Čarovnija je že na neki način del mojega življenja.

Vaše trike spremlja vsa Slovenija. Kateri je tisti, ki je naletel na največji odziv?

Vedno prejemam odzive na vse trike, ki jih izvajam. V Sloveniji sem poznan po triku, ki bi ga rad vsak videl v živo - in to je trik, ko izbrana karta pride iz mojih ust. Vsakič, ko pokažem ta trik, dobivam neverjetne reakcije. Porabil sem kar nekaj časa, da sem se ga naučil, ampak je bilo vredno.

Kateri trik pa je tisti, ki je ali ki bo za vas največji izziv? Verjetni ima vsak čarovnik vedno nove in nove želje?

Odvisno, kakšno povezavo ima trik. Rad dobivam izzive od svojih strank. Vedno uporabim njihovo podjetje ali pa darilo za otroka v svoji predstavi. To stvar potem uporabim in izumim poseben trik. Zato sem tudi drugačen od drugih, ker vedno pokažem nekaj novega in vedno je moj program drugačen. Imam pa trike, ki bi jih rad izvedel in pokazal, ampak še nisem našel odgovora oziroma metode. Kakšni so, pa naj za zdaj ostane skrivnost.

Kaj je sploh pravilno? Čarovnik, čarodej, zabavljač, iluzionist ali kaj drugega?

Vsi smo čarodeji. Nekateri pravijo, da so mentalisti ali iluzionisti zato, ker so se opredelili na posebno zvrst. V čarovniji je več zvrsti, s katerimi se lahko ukvarjaš. Lahko si samo za otroke, manipulator, iluzionist. Jaz rad uporabljam vse, zato tudi pravim, da sem čarodej.

Udeležili ste se tudi veliko čarovniških kongresov po svetu. Kaj se po navadi dogaja na takšnem srečanju?

Rad potujem in obiskujem kongrese po vsem svetu. Veliko sem jih že obiskal. To je raj za vse čarodeje, vedno se naučiš nečesa novega, kupiš lahko kakšne trike. Čez dan po navadi potekajo predavanja, na katerih predavajo svetovno znani čarodeji. Nazadnje sem bil v Južni Koreji, tam sem spoznal veliko novih čarodejev, s katerimi smo še danes v stiku. Na koncu vsakega kongresa je še gala šov, na katerem nastopajo najboljši čarodeji na svetu. Te šove si lahko ogledajo tudi gledalci – zunanji ljudje, se pravi laiki – tako vam mi pravimo, pa brez zamere.

Kako se sami učite za določen trik? Kaj je najtežje se naučiti?

Triki sami niso težki. Odvisno je, kaj želiš kazati ljudem. Vedno sem bil bolj usmerjen v manipulacije. To so triki, ko se jih enkrat naučiš in so s teboj vse življenje. Lahko greš v trgovino in si kupiš škatlo, v kateri izginja kocka, ampak ko ti to nekdo vzame, ne moreš več ničesar pokazati. Ko obvladaš neki trik, pride najtežji del. Narediti ga zabavnega in mu dati neko zgodbo. Zgodba je pri trikih vse. Lahko imaš doma trik za 10.000 evrov, ampak če ta nima zgodbe, ni vreden nič. Za zgodbe in rutino lahko porabiš kar veliko časa, tukaj potem postane problem pri mladih, ko se začnejo ukvarjati s triki in spoznajo, koliko dela je potrebnega, preden lahko pokažeš en trik. Ko imaš trik in zgodbo, moraš pokazati ljudem oz. narediti točko, da bo ljudem zanimiva. Tu pa potem pridejo do izraza izkušnje in kilometrina.

Ima veliko idolov

Magic Aleksander pravi, da je spoznal že veliko čarodejev, tako da ima v svetu čarovništva veliko idolov. “Eden od teh je Paul Daniels, ki smo ga žal izgubili pred dvema letoma. Paul je zame res inspiracija v svetu magije. On je imel to sposobnost, da je vedno nasmejal ljudi s trikom, to je bil tudi njegov adut. Lahko je kazal en trik 15 minut in občinstvo se je zraven neverjetno zabavalo. Več kot 15 let je bil Paul svetovna zvezda, imel je svoj televizijski šov na BBC. Od njega se še danes učijo največji mojstri magije. Imel sem tudi to priložnost, da sem ga osebno spoznal. Tega trenutka ne bom pozabil,” je strnil mladenič.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Žan Tomažič, Žiga Culiberg