Priljubljeni pevec brez dlake na jeziku razkriva, kaj si dejansko misli o decembrskem vzdušju, lučkah in kiču, ki se je bohotil po ulicah.
Od kod vam navdih za skladbo Ya Mustafa, za katero ste na socialnem omrežju pred kratkim objavili spot?
Rad ustvarjam priredbe ljudskih napevov, saj ne potrebujem nikakršnih dovoljenj za ustvarjanje. Pesem je priredba hita Ya Mustafa francoskega šansonjerja Boba Azama, ki se je v 50 letih razširila po celotni Evropi. Ima arabski napev in govori o prijateljstvu in ljubezni, sam pa sem jo priredil v meni bližnji angleščini, objavljena pa bo tudi na novi plošči, ki bo izšla v začetku marca 2016.
V zadnjem času se naša država spopada z velikimi priseljenskimi valovi. Je bil morda tudi to eden izmed razlogov?
Sploh ne, pesem sem namreč posnel že pred letom in pol, zdaj smo ga posneli le še za video. Se mi pa zdi sporno, da je iz zibelke kulturne civilizacije na vzhodu nastal neki naš kulturni sovražnik, ki ga ne zmoremo razumeti. Jaz iščem lepše plati zgodbe, sem namreč v iskanju razumevanja.
Zdi se, da vam na naših tleh ni para. Kako poskrbite za unikatnost?
Pa za unikatnost ne moreš poskrbeti. Stvar je lahko unikatna ali pa pač ni. Vsak trud v tej smeri žal ne pelje nikamor. Funkcioniram tako kot edino lahko, in če je to unikatno, potem tako, kot je, je!
V čem pa je bistvo vaše glasbe?
Mene zanimajo emocije, smeh in solze. Kadar uspeh iz ljudi izvabiti ta občutenja, vem, da sem bil pri ustvarjanju uspešen. Vmes pa je seveda vpletena tudi duhovitost.
Veseli december je poln svetlečih okraskov in barvitih daril. Kaj pa vam pomeni ta mesec?
Pristali smo na potrošniško dojemanje praznikov, ki nam ga na pladnju ponujajo mediji. Če se zapelješ mimo nakupovalnih središč, lahko v praksi ugotoviš, kaj to pomeni, zato me ne čudi, da ti marsikoga pahnejo v 'depro'. Menim, da je to izraz intelektualnega dolgočasja. Tako kot lučke v Ljubljani.
Kaj pa je z lučkami?
Z grozo me navdaja, da so edina stvar, ki ljudi zanima, lučke. Ne prihajajo na kulturne dogodke, temveč na poceni zabavo, kot so ti svetleči okraski. Sam se v tem času odmaknem od tega vrveža, ki me spravlja ob živce.
Torej praznikov ne praznujete?
Vzgojen sem bil v pravoverni jugoslovanski družini, kjer je bila cerkev zgolj objekt tradicije, ki jo nekateri obeležujejo, drugi pač ne. Nisem bil vzgajan v cerkvenem duhu, le moja mama se v tem času potrudi in spomni na praznike ter me pokliče.
Vaše novoletne zaobljube?
Ne, saj veste, to je kot Dedek Mraz. Ljudje smo navajeni, da drugim zaželimo sreče, zdravje ... Vendar se mi zdi, da je to razvrednoteno, saj je nemogoče, da bomo vsi deležni sreče v prihodnjem letu. Lahko pa je vsak dan tak, le da tu s šampanjcem naredimo dogodek malo bolj svečan! Letos bom novo leto preživel na koncertnem odru v Skopju, za pravoslavno novo leto pa nastopam v Novem Sadu.
Balkan vam je očitno zelo blizu, vendar – kot trdite – niste jugonostalgik?
Pa kaj še, nikoli v življenju nisem bil nostalgik! Nimam želje spominjati se dogodkov! Živim sicer v Sloveniji, vendar sem povezan tudi s preostalimi državami bivše skupne države, ki so kot moje dvorišče. Države nastajajo in izginjajo, verske in nacionalne vojne pa so dno dna. Glede na to, kako se je končalo, bi rajši videl, da Jugoslavija nikoli sploh ne bi obstajala.
Nika Arsovski