Kot bi začutila, da morava na samem dodelati zgodbo, ki smo jo v prvi številki načeli skupaj z njegovo ženo, sem vrtala v smeri odgovora predvsem na eno vprašanje. Dovolj sem namreč imela tega, da so me ljudje spraševali: “Je bila Barbara Magnificova prva? Saj veš, prva tako in tako?”
Dobila sva se v središču prestolnice, nebo je bilo sivo, oblakom se je mudilo bolj kot nama. Kot bi si brala misli, sva hitro določila, da bo najbolje, če se za pogovor namesto v lokal umakneva v Dom svobode, Magnificov drugi dom oz. atelje, kjer nastajajo razne ideje in komadi.
Do male družinske manufakture, kot mu tudi reče, sva se odpeljala z njegovim mini avtomobilom in zatopljena v pogovor v križišču zapeljala kar v rdečo luč. Na srečo sva se ustavila, še preden se je ponudila priložnost, da bi počilo. Zabavno se mi je zdelo, da se vozim ob človeku, ki se smehlja z obcestnih plakatov in reklamira svoj koncert, ki se bo v Križankah zgodil prav na dan izida naše revije. Za druge na plakatu, zame ob ročici menjalnika … poudarjam: dober občutek.
Ko je ugasnil avto in izstopil, naju je do sobice, kjer sva se umirila, ločilo kar nekaj stopnic, po katerih je stekel, kot bi jih imel 17. Komaj sem mu sledila, pa sem jaz veliko bližje številki 17 kot on. V Domu svobode sva se ‘razkomotila’ na kavču, spodila ven vsakogar, ki bi naju utegnil motiti, in se prepustila klepetu, ki je potrdil, da sva bila drug ob drugem zares sproščena …
Story: Ko vas takole gledam, ne morem mimo tega: Magnifico, sivite … Razmišljate kaj o barvanju?
Razmišljal sem, da bi se pobarval, ja, a ne vem, kaj mi je bolj grdo. To, da se moškemu vidi, da je pobarvan, ali to, da je siv … Ko se enkrat pobarvaš, se moraš kar naprej, kar pomeni, da barvanje preraste v obvezo, meni pa se to ne da ravno.
Story: Potemtakem se torej ne boste barvali?
Po moje ne, ne vem, no … Žena mi govori, da ne rabim biti že zdaj siv, ampak … Saj nisem še čisto siv, tako da je okej.
Story: Ste se v zadnjih desetih letih kaj zredili?
Ja. Hrčka sem ‘fasal’ (podbradek, op. p.), haha, pa tole (pokaže na trebuh).
Story: ‘Travmirate’ zaradi tega?
Ne, s tem nimam problemov. Edino, kar je, je to, da se mi zdi smešno, ko se spomnim, da sem bil vseskozi suhec, zdaj pa nisem več.
Story: Obstaja kakšen človek, ki vam je na začetku vaše glasbene kariere obrnil hrbet, danes pa vam leze v rit?
Ne, takšnih izkušenj nimam. Že res, da sem koga kdaj prosil za kaj, pa se ni odzval, ampak mi zdaj ne leze v rit.
Story: S kakšnimi ljudmi se druži legenda, kot se vi?
Ljudje, s katerimi komuniciram na dnevni, tedenski bazi, so po moji oceni sami v redu ljudje. Rad jih imam in jih spoštujem.
Story: Ali vaši prijatelji natančno vedo, kje in kdaj imate koncerte?
Ne, po navadi ne vedo, kdaj imam koncert, s kom sem podpisal pogodbo … Moji prijatelji poznajo dosti več mene, kot samo področje mojega dela.
Story: Ali se kdo od vaših prijateljev preživlja s polaganjem ploščic, zidanjem …?
To so bolj znanci. Prijateljev imam le toliko, kolikor imam prostora v srcu … Imam samo eno žensko in samo enega najboljšega prijatelja!
Story: Mislite tistega pod popkom?
Ne, ne.
Story: Koga pa? Kdo je vaš najboljši prijatelj?
Ker on ne želi, da ga omenjam, tega ne bom povedal.
Story: Večkrat smo lahko ujeli, da je vaš prijatelj tudi Jonas. Sta veliko na vezi?
Z Jonasom se poznava 20 let in v tem času nisva bila vedno enako intenzivno skupaj. Pride kakšno leto, dve, ko se sploh ne slišiva; vem sicer, kaj počne, ve, kaj počnem, ampak se ne slišiva. Pride pa tudi obdobje, ko sva veliko skupaj.
Story: In trenutno sta v kakšni fazi?
Trenutno sva nekje vmes. Izmenjava si kakšne poglavitne stvari, nekih blaznih druženj pa za zdaj ne prakticirava.
Story: Jonasovi prvorojenki Rozini Zoji, ki bo jeseni postala prvošolka, ste boter. Ste jo že kdaj peljali na sladoled?
Ne, na sladoled ne, pridem pa k njim na obisk in takrat se kaj pogovarjava, zezava …
Story: Imate občutek, da ste kakšno stvar v življenju naredili prehitro?
Ne. Meni se celo zdi, da so se mi stvari dogajale prej pozno kot pa hitro.
Story: Mar beseda pozno leti tudi na dan, ko ste odkljukali svoj prvi spolni odnos?
Ne. To se mi ni zdelo ne prepozno ne prehitro.
Story: Da bodo ljudje vedeli: bilo je pri 16 letih. Je bilo pričakovanje silno?
V glavi nisem imel pričakovanj, da mora biti prvič ne vem kaj. Rekel sem si, da tako, kot se bo zgodilo, se pač bo.
Story: In zgodilo se je na nekem žuru. Punca, s katero ste izgubili nedolžnost, je bila precej pogumna v svojem pristopu, kajne?
Bila je leto mlajša od mene (15, op. np.). Vprašala me je, ali sem nedolžen, jaz pa sem ji posmehljivo lagal: ‘Prosim, no?’. Potem je nadaljevala v smislu ‘aha, če nisi, potem je pa v redu’. Ampak po moje sva bila oba!
Story: Čemu tak zaključek?
Kar precej štorasta sva bila.
Story: Je bilo na stranišču?
Ne, v neki sobici.
Story: Pri 18 letih ste začeli hoditi z Barbaro, vašo ženo in mamo vašega sina. Ste se v teh dveh letih, kolikor jih je minilo od izgube nedolžnosti do vaše velike ljubezni, dovolj znoreli z drugimi puncami?
Znorel sem se z Barbaro. Eni so pač menjavali, jaz pa sem norel z eno.
Story: Preden ste spoznali Barbaro, niste imeli nobene resne veze?
Ne. Bil sem s kakšno punco, jasno, ampak z nobeno nisem hodil. Edino z eno sem bil dva meseca, ampak tega niti ne bi štel za resno vezo.
Story: Ste spali z več puncami, kot jih lahko preštejete na prste ene roke?
Zdi se mi, da ja, ampak prav zelo veliko več pa tudi ne. Vidiš, niti preštel jih nisem.
Story: Nikoli niste delali bilance?
Ne. Pa tudi slabo se spomnim, ker je bilo to tako daleč nazaj (danes je star 43 let, op. p.).
Story: Vas Barbara ni vprašala, koliko ste jih imeli pred njo?
Ne, bolj sem jaz spraševal njo, koliko je imela tipov. Jaz sem bil bolj ljubosumen.
Story: Super izhodišče – ljubosumje. Ste se v 25 letih, kolikor sta skupaj, kdaj zbali, da bi vam jo speljal drug moški?
Ne, nisem se bal. To se mi je zdelo čisto nemogoče.
Story: Od kod takšna suverenost?
Sploh ne znam pojasniti ... Drugače jaz sploh nisem tako siguren človek, ampak to, da bi s kom odšla, se mi je zdelo čisto nemogoče. Če bi to naredila, bi se mi zdelo res čudno. Vprašal bi jo: ‘A si normalna?’.
Story: Vaša žena piše erotične zgodbe za splet. V takšnih zgodbah včasih zasledimo tudi kakšno konkretno poimenovanje za moški spolni ud. Ste vi kdaj imeli ime za svojega?
Ne, haha, to se mi zdi neumno.
Story: Vas je kdaj ‘zašlatal’ moški?
Ja, za rit.
Story: In koliko ste ‘šlatali’ vi, ko ste bili mlajši?
‘Šlatal’ sem v vrtcu. Bil sem navihan; ko sem imel tri, štiri in pet let, me je ful trgalo … Ampak ‘šlatal’ sem samo punce, ki so želele biti ‘šlatane’. Nisem prijel kar ene; to mi je bilo nerodno. Tega si ne bi drznil narediti.
Story: Od punc še malo k vašemu uspehu. Danes imate več kot včasih, tudi kar se financ tiče. Se vam kje pozna, da imate več pod palcem?
Lahko rečem, da sem dovolj situiran za to, kolikor potrebujem. Ničesar ne pogrešam, je pa res, da niti nimam velikih potreb.
Story: Kaj bi si nekega dne zares radi privoščili?
Nimam kakšnih posebnih želja. Stanovanje imam, avto imam … Klimo smo kupili ravno pred časom, čeprav smo se je branili; govorili smo, da mi tega ne potrebujemo, da smo naravni ljudje in da če je toplo, je pač toplo, zdaj pa nismo zdržali več … Evo, rad bi imel dobro televizijo.
Story: Je nimate?
Nisem je še zamenjal. Še vedno imam ‘kocko’, a delam na tem, da bom imel plazmo. Samo čas si moram vzeti in se pozanimati, katera je dobra.
Story: Imate jahto?
Ne, in je ne bi imel, tudi če bi imel zelo veliko denarja. Ker je niti ne znam imeti. Z jahto se moraš ukvarjati, ne moreš je samo imeti. V tem moraš videti užitek.
Story: Živite v stanovanju. Zakaj ne hiša?
Jaz nisem tip za hišo. Če bi imel hišo, bi potreboval še hišnika.
Story: Si predstavljate, da bi morali kositi travo?
Si, in to tudi počnem v atriju našega stanovanja. Za pokositi imam pet kvadratnih metrov.
Story: Imate kosilnico na nitko?
Ne, dobim kar klasično kosilnico na bencin, ki jo prinese tašča. Ona včasih tudi pokosi namesto mene.
Story: Ko ste bili še otrok, ste počitnice preživljali pri maminih starših v Beli krajini. Poznate kmečka opravila?
Seveda, poznam vsa osnovna kmečka opravila in tudi izvajal sem jih. Ko sem bil mulec, mi je bilo super na kmetih, užival sem. Odrasel pa sem na asfaltu, ki ga imam rad. Zato me nič več ne vleče na kmete in v naravo. Zdi se mi, da je mesto moj milje. Rad imam mesto. Rad imam asfalt, ulice, promet. Jaz sem mestni človek!
Story: Je res, da so vas kot fantka zamenjevali s punčko?
Res je. Ker sem bil tak nežen fantek, postrižen na ‘beatles čupco’, so ljudje velikokrat mislili, da sem punčka. In meni je šlo to neizmerno na živce. Nisem sicer znorel, a sem si v sebi za tistega, ki me je imel za punčko, mislil: ‘Pa kaj je s tabo?!’.
Story: Se v življenju česa resnično bojite?
Ne vem, ali je to strah, to je bolj ena taka nemoč. Porajajo se mi neprijetni občutki, kadar komu od bližnjih ne morem pomagati, ko sem nemočen. Zase se nekako ne bojim - meni se zmeraj zdi, da se bom jaz že nekako zmazal - ko gre za moje bližnje, pa me skrbi. In to me včasih zamori. Takrat poskušam te črne, zle misli pregnati in v glavi načrtno ustvariti drugače sliko, kar pa se vedno seveda ne da.
Story: Še vprašanje za konec: kri, voda, blato - v redu?
Nazadnje, ko sem bil pri zdravniku - od tega ni niti leto dni - je bilo vse v redu in naj tako tudi ostane.
Story: Naj!
Glasbenik brez meja: Križanke, Danska, Berlin
Na koncertu v Križankah, ki bo 12. junija, bo Magnifico med drugim nastopil s kvartetom Balcountry in Turbolentzo, po večletnem premoru pa bo na oder pripeljal tudi Sestre. V začetku julija ga na Danskem čaka nastop na priznanem festivalu Roskilde, oktobra pa se mu obeta veliki koncert v Berlinu. Dvorano, kjer bo nastopal, si je že ogledal.
Podpis nove velike pogodbe: Iz Milana v Berlin
Po treh letih in pol je prekinil sodelovanje s Sonyjem, ki je stacioniran v Milanu, in konec maja v Berlinu podpisal pogodbo z založbo Piranha records, ki je vodilna v ‘world music’ biznisu. “Glede podpisa nove pogodbe sem zelo zadovoljen. Zadovoljen sem, ker sem na pravem mestu, s pravimi ljudmi, ki so bolj kompatibilni z mano, kot pa so bili tisti na Sonyju. Čeprav je Sony veliko naredil zame, se vendarle ni mogel toliko ukvarjati z mano, kot bi si jaz želel.”
Maja Susman