Materinstvo je čar, ki ga doživljajo ženske s poslanstvom, in prav slednje spoznava tudi večkrat nagrajena slovenska modna oblikovalka Maja Ferme, ki je pred letom dni začela novo poglavje svojega življenja. Ob hčerkici Paris Noi, ki je praznovala prvi rojstni dan, doživlja radost in srečo, ki jo poznajo zgolj matere.
Story: Pred letom dni ste začeli novo življenjsko obdobje, materinstvo. Če pogledate nazaj, kaj ste s to novo vlogo doživeli?
Najprej se mi je svet postavil na glavo. Nato se je obarval v nove barve in dobil razsežnosti, ki jih prej nisem poznala, predvsem s čustvenega vidika. Da lahko človek tako ljubi ... to je res enkratna izkušnja.
Story: Pa vendar se zdi, kot da se pri vas ni nič spremenilo. Spretno plujete med materinstvom in kariero. Za vami je uspešno leto. Vašo obleko smo kmalu po rojstvu hčerkice že občudovali v Las Vegasu, ustanovili ste blog www.majaexplorer.com, na katerem odpirate zanimive teme, ter se prek njega povezali s številnimi slovenskimi podjetji, poleg tega veliko potujete z družino in odkrivate nove dežele. Kako vam vse to uspeva, imate pomoč babic in dedkov?
Žal ali na srečo sva z možem povsem sama. Veste, prej sem delala kot nora in mislila, da bo enako po rojstvu hčerkice. A ko sem vzela to enkratno bitje v roke, sem vedela, da je tudi zame prišel čas, da spremenim stvari. Še vedno delam, kar me veseli, vendar manj in ne več za vsako ceno, z večjim užitkom in bolj umirjeno, obenem pa zdaj sklepam nova poslovna sodelovanja, ki so okno v zame nov in nadvse zanimiv svet otrok in družine.
Story: Materinstvo ženske spremeni in naenkrat pride nova odgovornost. Kako ste jo vi sprejeli?
Paris Noa je izredna deklica: nasmejana, vedoželjna, srčna ... Z njo se smejem več kot kdaj prej. Večkrat se zamislim ob pogledu nanjo, še posebej, ko veselo zaploska, kadar naredim kakšno povsem preprosto stvar. Če bi bili vsi odrasli ljudje takšni, kot je ona, bi bil svet raj na zemlji.
Story: Ste si kdaj predstavljali, da bo tako, kot je? Ali ste imeli drugačne predstave, ko so vam o tem govorile prijateljice?
Prej me otroci niso preveč zanimali, moj svet je bil čisto drugačen, prežet z delom, uspehi, velikimi načrti ... Bila sem miška, ki teče na neskončnem kolesju kapitalizma. Z otrokom mi je iz tega kolesja vsaj za kratek čas uspelo izstopiti. Dobesedno sem trčila na tla, kar je na začetku seveda zabolelo, zdaj pa si želim, da bi trajalo. (smeh)
Story: Veliko staršev danes v hitrem tempu življenja ne najde pravega časa za vzgojo otrok. Kako gledate na to? Mar otroke sploh še lahko vzgajamo?
Čakajo me veliki izzivi, mislim, da največji v mojem življenju. Vzgoja danes je res zelo zahtevna, vendar verjamem, da če poslušaš sebe, svojo intuicijo, notranje vzgibe, greš po pravi poti. Seveda pa nikoli ne moreš narediti vsega prav, prvič sem v vlogi starša, učim se, rastem skupaj s Paris Noo ... pri tem pa se zavedam, da je čas, ki ga namenim temu enkratnemu, izjemnemu bitju, več vreden kot katerakoli igrača ali kakršnakoli materialna stvar. Naš čas je za otroka največje darilo.
Story: Veliko otrok danes odrašča v ločenih družinah. Kaj vam pomeni pomoč očeta, partnerja in kako gledate na enostarševsko družino?
Vesela sem, da se pri vzgoji aktivno udeležuje tudi moj mož, ki je pravi ekspert v previjanju, prekaša pa me še v marsičem. Paris Noa se z njim smeje, vriska ... Seveda pa ni vse samo rožnato. Ko pride otrok, se odnos pri vseh spremeni in danes so ljudje vajeni iskati hitre rešitve, obenem pa finančno niso več primorani vztrajati skupaj. Vsak se mora odločiti sam, menim pa, da se je na koncu dobro vprašati, kaj je dobro zate. Kajti če boš sam srečen, bo na koncu srečen tudi otrok. Čeprav sem vzgojena v tradicionalni družini, menim, da vztrajati v zvezi, kjer ni več ničesar, samo zaradi otroka, na dolgi rok nima smisla.
Story: Koliko vloge mora pri vzgoji otroka sprejeti nase mati in koliko oče? Boste pri vzgoji popuščali ali sledili nekim smernicam? Komu zaupate in s kom se lahko posvetujete pri tovrstnih vprašanjih?
Menim, da je mati le središče vesolja in da ima tisto nezmotljivo intuicijo, ki vedno pove, kaj je dobro za njenega otroka, če ji prisluhne. Kljub temu pa menim, da morata tako pri vzgoji kot pri vsem drugem oba sodelovati aktivno, saj je otrok vendar bitje obeh. Ne posvetujem se z nikomer, kar je včasih težko, po drugi strani pa sem se tako naučila resnično poslušati samo sebe. Vse odgovore namreč nosimo v sebi.
Story: S Paris Noo ste praznovali tudi njen in vaš rojstni dan. Kako je minil ta dan in v kakšnem spominu vam bo ostal?
To je bil zame tako lep dan kot dan, ko sem se poročila. Paris Noa je nadvse družaben otrok in je uživala v vseh nekaj čez sto gostov. Navdušena je bila nad gledališko predstavo s pujski in milnimi mehurčki 'kako ujeti srečo'. Skupaj z otroki so ustvarjali, se zabavali v vožnji s slonom iz Avtomalčkov, vriskala je ob igranju skrivalnic v roza šotorčku iz butične trgovinice Mali Zakladi, ki je bil središče dogajanja, in vriskala je, da je bilo kaj, ko ji je dobra vila Nina iz balonov izdelovala kužke in cvetlice. Celotna organizacija, okrasitev prostora, vsi detajli, res vse je bilo odlično, za kar se moram zahvaliti Jani Miklavčič, ki sliši na besedo Bash. (smeh)
Story: Menda ste v nebo spustili več kot sto balonov z lepimi željami?
Vsak od obiskovalcev je lahko napisal svojo lepo željo, ki smo jo pritrdili na balon, in nato vse spustili v zrak. Bilo je čudovito. Otroci so vriskali od navdušenja. To je bila ideja iz Partyshopa v Koloseju, kjer so poskrbeli za številne balone, ki so poleteli v zrak.
Story: Ste imeli res dve torti, in to celo brez sladkorja?
Želela sem si torto brez sladkorja, a še vedno sladko in pravljično, kar ni bilo enostavno, vendar smo na koncu našli odlično slaščičarko Nino iz Tortarnice, ki je naredila kar dve čudoviti dvonadstropni torti, okrašeni s cvetjem in samorogom. Obe sta imeli 'drugo nadstropje' namenjeno otrokom, brez dodanega sladkorja, vegansko, torej tudi brez mlečnih izdelkov.
Story: Pa okus?
Odličen, celo odrasli, tisti najbolj skeptični, so 'mazali' po njej, da je bilo kaj. (smeh)
Besedilo: MIMA // Fotografije: Anja Tišler
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
