Maja Matevžič, nekdanja teniška igralka, danes pa mentorica mladih teniških upov, je lanskega junija prvič postala mamica. Njena Nika je živahen otrok, o čemer smo se prepričali tudi sami, ko smo jih obiskali v njihovem barvitem domu.
Story: Kako se počutite v vlogi mlade mamice?
V vlogi mame se počutim odlično, čeprav sem se je morala kar privaditi, saj sem bila prej navajena na popolnoma drugačen življenjski slog, kjer vsakodnevnega urnika nikoli nisem imela določenega vnaprej, ampak sem se prilagajala treningom in sestankom. Seveda je zdaj popolnoma drugače, ko je dan podrejen hčerki, prve mesece je bilo zaradi dojenja še toliko težje, zdaj pa že imamo neko ustaljeno rutino.
Story: Kako pa ste se sprijaznili z zgodnjim vstajanjem?
Kot športnica sem bila kar disciplinirana glede tega, čeprav sem se po koncu kariere malce razvadila in kakšen dan spanec tudi potegnila. Imamo pa kar srečo, saj je Nika glede tega izredno pridna in nam večinoma pusti spati tudi do sedme ure zjutraj. (smeh)
Story: Vam je kakšen del nege v zadnjih mesecih bil večji izziv, kot ste pričakovali?
Najtežje sem se navadila na pogosta nočna vstajanja in da potem naslednji dan lahko normalno funkcioniraš. Najbrž zaradi tega, ker sem bila prej vse življenje navajena na kakovosten spanec, ki je trajal vsaj osem ur. Sem pa vesela, da v osmih mesecih niti enkrat še ni zbolela. Mislim, da je previdnost sicer pomembna, vendar ne toliko, da bi nam preprečevala uživanje zimskih dni na snegu.
Story: Vas je kdaj strah, da boste naredili kaj narobe?
Mogoče ravno to, ko bo zbolela ali dobila vročino, da ne bom pretiravala in takoj klicala zdravnika, ampak ji bom sprva poskušala pomagati sama, seveda z Anžetovo pomočjo. Za vsak primer pa imamo že v zalogi sirup.
Story: Kako pa je s službo? Se že redno udeležujete treningov v svoji teniški šoli?
Že pri njenem prvem mesecu sem bila prisotna na nekaterih treningih, nazadnje pa smo bili na pripravah v Rogaški Slatini in na Otočcu, kamor sem seveda vzela tudi Niko, sta mi pa na pomoč priskočila Anže in moj oče, ki sta jo med treningi pazila. Sicer pa je zelo živahen otrok in ima okoli sebe vedno rada veliko akcije.
Story: Glede na to, da imate nekaj izkušenj že z Anžetovim sinom Jašo, me zanima, ali je vzgajati punčko kaj drugače?
Anže je prišel v moje življenje, ko je bil Jaša star dve leti, tako da z Niko še težko primerjam, vendar vidim pri prijateljih, da sta to dva popolnoma različna svetova. Poskušali se bomo čim bolj prilagajati drug drugemu, Jaša je zelo aktiven in mislim, da bo takšna tudi Nika, saj jo bova usmerjala tudi v šport.
Story: Sprva sta mislila, da bosta dobila fantka, vendar so vama po nekaj mesecih napovedali punčko. Sta bila presenečena?
Nekako sem si vedno predstavljala, da bom bolje shajala s fantkom, saj sem kot športnica tudi sama večino časa preživela v fantovski družbi in ob novici, da bom dobila punčko, sem bila sprva kar malo prestrašena. Sebe si nisem predstavljala, da bi ji pletla kitke in podobne dekliške stvari, ampak zdaj ne bi zamenjala za nič na svetu.
Story: Kaj pa je tisto, kar najbolj pogrešate od ‘starega’ življenja?
Včasih sem lahko na hitro in nepričakovano skočila po opravkih, danes pa to ni mogoče. Malo pogrešam adrenalin teniške igre, ampak počasi si bom tudi sama vzela kakšno urico na igrišču.
Story: Anže je pred Nikinim rojstvom rekel, da ne bo očkova punčka. Se je to kaj spremenilo?
Mogoče je pri Jaši, ker je prvi otrok, bolj popuščal in mu pogosto kupil kakšno igračo preveč, zato se Niki ne bo pustil vrteti okoli prsta. Trenutno sem pri njej še vedno bolj aktualna jaz, ampak mislim, da bo prišel na svoj račun tudi Anže, še posebej, ko bo malo večja.
Story: Si lahko kdaj vsaj malce oddahneta od starševskih obveznosti? Kako preživita redke proste trenutke?
Skupne trenutke lahko izkoristiva le ob večerih, ko otroka zaspita. Takrat si največkrat ogledava kakšen film na računalniku.
Story: Komu pa bi rekli, da je Nika bolj podobna?
Modre oči ima zagotovo po očku pa tudi apetita nima po meni, saj poje skoraj več od mene. (smeh) Je pa aktivnost zagotovo pobrala po meni.
Story: Potem po porodu niste imeli nikakršnih težav z odvečnimi kilogrami?
Ne, saj sem jih izgubila še malo preveč. Upam, da bom pridobila malo več mišic in kondicije, ko bom spet začela teči.
Story: Nazadnje ste rekli, da si želite imeti tri otroke. Še vedno?
Ker nimam tipične službe in posledično tudi nimam tipičnega porodniškega dopusta, bi si časovno to v bližnji prihodnosti zelo težko privoščila. Če me vprašate spet čez štiri leta, pa bom mogoče razmišljala drugače.
Anja Kontrec