Nekdanja športnica, predana odbojki, je po poškodbi in med dolgotrajnim okrevanjem našla nov navdih v ustvarjanju nakita, prek katerega je znova odkrila sebe in zaživela srečno življenje.
Vaša zgodba o uspehu se je začela po nesrečnem dogodku, saj ste po hudi poškodbi kolen pristali prikovani na posteljo. Kako to, da ste se odločili izdelovati nakit?
Nakit sem vedno rada kupovala na stojnicah in občudovala ustvarjalke, ki so ga izdelovale. In ko sem dobesedno obležala, sem videla priložnost in čas, da lahko poskusim tudi sama.
Se danes spominjate, kakšen je bil odziv na vaše prve izdelke?
Vedno se najprej spomnim na pogled svojega moža, ki me je iskreno, a zelo upravičeno želel preusmeriti v nekaj, kar bi mi šlo morda bolje od rok. (smeh) Moji prvi izdelki res niso bili posebej lepi, pa čeprav so se meni takrat zdeli pravo mojstrsko delo, saj sem se tako trudila, ko sem jih izdelovala.
Koliko časa pa je potem trajalo, da ste izdelke začeli prodajati?
Ker sem imela res neomajno voljo po ustvarjanju, so bili tudi izdelki čedalje lepši in kaj kmalu so se izdelki tudi začeli prodajati in sem začela prejemati naročila. Občutek ob tem je bil neverjetno lep!
Izpod vaših rok prihaja pisan nakit pod imenom Manca narejeno s srcem. Zelo suvereno ste posegli po barvah! Ste bili že od nekdaj radi odeti v pisane barve ali ste potrebo po barvah začutili šele v obdobju okrevanja po poškodbi?
Barve imam že od nekdaj rada in najbolj uživam, kadar lahko spajam nemogoče kombinacije. Nekaj, kar po logiki sploh ne paše skupaj, ujamem v izdelek, ki izžareva krasno energijo.
Kako ste izpopolnjevali svoje ustvarjalno znanje in veščine ročnega ustvarjanja nakita glede na to, da ste bili dobesedno prikovani na posteljo?
Moji začetki so bili težki, saj v ležečem položaju, ko nisi ravno pokreten, ni preprosto oblikovati polimerne gline. Zame je bil zato kar velik zalogaj s povitimi koleni 'telovaditi' s 'pašta mašino' (strojček za izdelavo testenin je odličen pripomoček za polimerno glino, op. a.) in nožki za polimerno glino … A kjer je volja, je tudi pot, pravijo! In to še kako drži!
Vaš nabor nakita je zelo različen, od kod jemljete navdih za ustvarjanje?
Od vsepovsod! Od kosov blaga do narave, od počutja … Vse, kar se dogaja okoli nas, me navdihuje. Ko pa prejmem kakšno naročilo, mi je vedno super, da začutim značaj osebe, za katero izdelujem kos nakita.
V katerih tehnikah izdelave danes najbolj uživate?
Ker sem še vedno samouk in mi ni uspelo še na nobeno izobraževanje, uporabljam tehnike, ki sem jih zasledila na spletu. Tega je res veliko, je pa res, da svoj pečat pustiš v nakitu, ko ga narediš po svoje, s svojo energijo, in ko ti ljudje potem rečejo, tole pa prav vem, da je tvoje.
Zasledila sem podatek, da nakit obdelujete na vse mogoče načine in za doseganje zanimivih tekstur uporabljate tudi najrazličnejše pripomočke – od profesionalnih do tistih, ki jih najdete doma. Kaj vse uporabljate?
Ja, nakit se res lahko obdeluje na tisoč in en način. Sama si velikokrat pomagam z domačo gobico Glitzi, brusnim papirjem, različnimi vijaki in podobnimi domačimi pripomočki. Seveda lahko veliko pripomočkom kupimo na spletu, a veliko uporabnega se najde tudi v domačem gospodinjstvu, le malo se je treba znajti.
Kako pomembna pa je kakovost polimerne gline – materiala, ki ga uporabljate za izdelavo nakita?
Na kakovost stavim ogromno. Izbiram samo najkvalitetnejše materiale in osnove iz nealergenih materialov. Tukaj res ne smeš gledati na strošek, saj svojim strankam želim ponudit samo najboljše. Vedno gledam iz svojega zornega kota, kar želim zase, dam tudi naprej za svoje stranke.
Kako pa je videti vaš tipični ustvarjalni dan? Ali sploh obstaja …
Hm … Mož prvi zapusti dom, potem grem s puncama po navadi peš v šolo, da si malo prezračimo glave, sama po navadi podaljšam ta sprehod v manjši pohod okoli moje Brestanice in potem začnem delati. To je prvo dejanje, saj v eni pečici se peče kosilo, v drugi nakit. Delam ves dan, minimalno 10 ur dnevno. Hvala bogu mi dela ne zmanjka, večinoma zmanjka časa za vse, kar bi še želela narediti, nato pa je treba izdelke dokončati, ponuditi na trg in prodati. Je pa res, da grem velikokrat tudi na teren, sestanke, imam delavnice, tako da lahko rečem, da tipičnih dni ravno nimam.
Nakit prodajate prek Facebooka in Instagrama, pa tudi v New Yorku v trgovini Slovenke, ki vas je opazila … Kje vse na svetu nosijo vaš nakit oz. kje ga lahko ljubiteljice nakita kupijo?
Ja, večinoma prodaja poteka prek Facebooka in Instagrama. Moj nakit pa nosijo res že skoraj povsod – v Združenih državah Amerike, največ v New Yorku, tja sem poslala že ogromno zalogo nakita. Potem pa še na Japonskem, na Švedskem in Češkem ter v Avstriji in celo v Avstraliji, tudi v Angliji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini pa še bi lahko naštevala in seveda, da ne pozabim mojih ljubih strank doma v Sloveniji.
Imate morda odprto Etsy trgovino ali spletno trgovino, prek katere prodajate?
Spletne trgovine nimam, nekako sploh nimam časa še za to. Nakit imam založen v več butikih po vsej Sloveniji in tujini, in to zahteva veliko mojega časa. Etsy pa zagotovo in kmalu.
Kakšni so še vaši načrti za prihodnost poleg trgovinice Etsy?
Delati na polno kot do zdaj, se razvijati v še boljšo smer in uživati v tem! Le kaj bi si lahko želela več od tega, da opravljam delo, v katerem neskončno uživam? Živim svoje sanje, vsak dan, in za to sem hvaležna.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Osebni Arhiv
