Manca in Benjamin Izmajlov: “Drug drugemu sva najpomembnejša opora”

Manca in Benjamin Izmajlov: “Drug drugemu sva najpomembnejša opora” (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
31. 12. 2015

Manca in Benjamin Izmajlov sta mednarodno uveljavljen glasbeni par, ki je svojo strast v melodijah v zadnjih letih uspešno združil z ustvarjanjem svoje družinice. V tem praznično obarvanem času sta si Manca in Benjamin kljub številnim nastopom in koncertom utegnila vzeti trenutek za Story. Skupaj smo se ozrli po dosežkih leta, ki se izteka, in spregovorili o njihovih prazničnih ritualih, ki so se pred osmimi leti začeli oblikovati s prihodom prve hčerke Izabele. Danes, ko pod smrečico z očmi, polnimi upanja, poleg Izabele strmi še dveletna Karolina, pa so dnevi okrog božiča še toliko bolj veseli ...

Story: Manca, Benjamin, verjetno so prazniki z malima deklicama precej drugačni od tistih, ki sta jih preživljala kot par. Kaj pa vama je pri vsem tem najljubše?

Manca: Veliko lepše je, sploh božič dobi svoj pravi čar.

Benjamin: Meni je pa všeč, da znova lahko pregledujem izbiro igrač. (smeh) Rad opazujem neomajano vero otrok v Božička, Miklavža ali Dedka Mraza pa tudi parklja. Ta čar človeka, da verjame v lepše, četudi na prvi pogled nepotrebno, me navdihuje za ustvarjanje glasbe. Otroci so pravi zaklad.

Story: Kako pa praznike preživljate kot družina? Kaj bi rekla, da je vajina posebnost?

Manca: Vse je vedno zadnji hip, (smeh) ker imava tiste dni veliko koncertov. Zato pa smrečica velikokrat ostane postavljena še do marca. (smeh) Sicer pa povabiva vse starše na božično večerjo, zraven pa s starejšo hčerko okrasiva smrečico.

Benjamin: Jaz pa lovim mlajšo ...

Story: Nad čim pa se deklici pri vsem tem najbolj navdušujeta?

Manca: Darili, seveda! In okraski, lučkami, neomejenimi sladkarijami ... Sicer pa dveletna Karolina še kaj dosti ne ve, za kaj gre. Za igrače ji je bolj vseeno, ima jih že od Izabele. Mislim, da bo letos že razumela, da se okraski s smrečice ne vlečejo.

Story: Ju sicer obdaruje Božiček ali Dedek Mraz?

Manca: Nekaj malega jima prinese Miklavž. To je zvečer, ponavadi nekaj zaropota, medtem ko se pripravljamo za spanje, in v nekem drugem prostoru se znajde darilce. Več daril dobita na božično jutro. Dedek Mraz pa hodi pri sorodnikih.

Story: Pa sta že napisali pismo dobrim možem?

Manca: Izabela piše in riše že od oktobra. Rojstni dan ima poleti, tako da je božič poleg tega zanjo najpomembnejši dan v letu.

Benjamin: Izabela ga je napisala že lani januarja. Medtem pa so se želje spremenile in močno upa, da Božiček ne bo zmeden. (smeh)

Story: Sicer obe še verjameta v Božička?

Manca: Saj midva tudi verjameva, mar vi ne?

Story: Pa morda razmišljata še o kakšnem naraščaju?

Manca: Otroci so nekaj najčudovitejšega, a potrebujejo veliko časa in pozornosti. Jaz bi ostala pri dveh.

Story: Sta si sicer od nekdaj želela dva otroka, dve hčerki?

Manca: Jaz sem si želela dve hčerki. Obožujem majhne punčke!

Benjamin: Jaz pa srečne in zadovoljne otroke! V dvojini ali pa množini.

Story: Prazniki so sicer navadno čas, ko se ozremo v preteklost in naredimo prerez dosežkov preteklega leta. Kaj je najbolj zaznamovalo vajino leto?

Manca: Veliko lepih koncertov, nekaj krasnih delovnih potovanj, spoznala sva nove zanimive ljudi. Zame zelo lepa stvar je tudi, da sem postala ambasadorka čudovitega dunajskega nakita Freywille. Lahko rečem, da je to resnično okrasilo moje življenje in prineslo nove razsežnosti v moj osebni stil. (smeh)

Benjamin: Nekaj dobrih projektov je bilo, na primer Diplomatski koncert pa Akademija v Piranu. Prav tako turneja po gradovih Opera pod zvezdami. Manca je v septembru očarala praško publiko v dvorani B. Smetane. Našo kulturo se trudiva lepo predstaviti tujcem, bodisi publiki ali pa drugim glasbenikom. Upava le, da naju bodo nekoč, vsaj enkrat, kulturne in vladne institucije podprle pri tem. Menim, da sva kar uspešna ambasadorja slovenske kulture.

Story: Kaj pa je utrdilo vajino vez?

Manca: Utrdilo jo je to, da veliko delava skupaj. In to, da skupaj skrbiva za otroka. Ko moraš tudi kljub utrujenosti, prezaposlenosti, neprespanosti, virozam, stresu ... skrbeti zanje, jim dajati ljubezen, pozornost, redne obroke ... Mislim, da sva dober tim!

Benjamin: Vsak novi dan je zame še lepši. Veliko jih je bilo in želim si, da bi jih bilo še nešteto. Že več kot dve leti pa lahko rečem krat štiri.

Story: Kdaj pa vama je bilo kot paru najtežje?

Manca: Midva dava vse sproti ven, tako da se nič ne nabira. Spreva se in kmalu pobotava. In zavedava se, da sva drug drugemu najpomembnejša opora.

Benjamin: Najtežje je bilo, dokler se nisva poznala. Zdaj je to skupna pot. Težave pa nastopijo zato, da jih rešiš in pričakuješ nova doživetja.

Story: Si tudi za praznike, kljub polnemu urniku, utegneta vzeti kakšen trenutek samo zase?

Manca: Čas zase imava predvsem, ko naju kakšen projekt odpelje v tujino. Takrat navadno potekajo nekajdnevne priprave in se tudi lahko malo odpočijeva. Doma časa čisto zase nimava. Ali delava ali pa sva z otrokoma.

Benjamin: Otroci so le enkrat otroci. Čas zase je tudi čas z njimi. Kakšna večerja v dvoje bi pa vseeno kdaj prav prišla. (smeh)

Story: Sicer ob novem letu zaključujeta veliki projekt 100 srčnih koncertov, kajne? Kakšni so vaši občutki ob tem?

Manca: Benjamin je rekel, da je to popolnoma nepričakovano postala 'predsedniška kampanja'. Iz 10 koncertov v vaseh, kolikor sva jih hotela narediti na začetku, jih je nastalo 100, in ker sva vmes dobila še malo Karolino, se je razpotegnil na več kot tri leta in pol. Bilo je res lepo! Spoznala sva Slovenijo, publiko čisto od blizu. Veliko ljudi je prišlo na koncerte tudi po trikrat, dobila sva nešteta pisma zahval.

Benjamin: In veste, koliko dobrih ljubiteljskih zborov imamo. Res neverjetno in lepo!

Story: Pa bi lahko rekli, da ste tudi sami v decembru še posebno sočutni, srčni?

Manca: To mora biti prisotno vse leto, vsak trenutek.

Story: Se v decembru kdaj udeležita tudi kakšnih dobrodelnih dogodkov?

Manca: Na dobrodelnih dogodkih sva nastopila že neštetokrat. Tako sama kot z drugimi nastopajočimi sva pomagala zbrati že na tisoče in tisoče evrov pomoči potrebnim. Žal je teh vse več. Samo zadnji mesec sva v takšnem kontekstu nastopila trikrat.

Benjamin: Dobrodelnost je zame naravna. Če nama čas dopušča in se strinjava z namenom, je to najmanj, kar lahko storiva. To je v bistvu osnova zdrave družbe, ki je pozorna na šibke člene. Jutri se lahko vloge zamenjajo ...

Story: Kaj pa vaju v trenutnem svetu najbolj gane? Še posebno v tem času spremljamo številne žalostne zgodbe, ki se vaju kot staršev verjetno še posebej dotaknejo, kajne?

Manca: Svet je nepravičen in narejen na izkoriščanju šibkejših. Z različnimi dobrodelnimi akcijami lahko naredimo nekaj malega, olajšamo kakšno bolečino, rešimo kakšnega posameznika. A družba in ljudje bi se morali korenito spremeniti, da bi bilo kaj bistveno drugače.

Benjamin: Prevečkrat ne želimo videti vzroka težav oz. smo pasivni. Upam, da bo to, kar se zdaj dogaja v Evropi, ljudi zdramilo. Že dolgo se namreč dogaja drugje, vendar so bile to 'le' zgodbe z ekranov. Če želimo dobro svojim otrokom, moramo sprejeti odgovornost zase in za dejanja naših vlad, in ne podlegati strahovom, ki jih prodajajo 'svobodni' mediji. Svet je pester in zanimiv!

Story: Vajin način 'vračanja' družbi je pa seveda tudi glasba, saj se z njo dotakneta številnih. Se morda spomnita kakšnega dogodka s koncertov, ko so ljudje to še posebej pokazali oz. sta vidva to še posebej občutila?

Manca: Enkrat mi je neka starejša gospa sredi pesmi prinesla na oder blazino v obliki srčka, ki jo je sama sešila. Velikokrat se kdo po koncertu zahvaljuje v solzah, naju hoče objeti. In seveda je krasen občutek, ko vsa dvorana zapoje skupaj s tabo staro ljudsko pesem ...

Benjamin: Vsakič, ko ljudje po zadnji skladbi srčno ploskajo, celo vstanejo, sem skoraj pretresen nad tem, kakšen čustven doseg ima glasba. To je čista pozitivna energija, ki bi morala prepletati naš vsakdanjik. S takim življenjskim pogledom ni več krize nikjer.

Story: Kakšno občinstvo pa je najboljše?

Manca: Vsako!

Benjamin: In ki kupi vstopnico. (smeh)

Story: Bosta prihajajoče novo leto tudi preživela na odru?

Manca: Seveda! Stoti srčni koncert bo v Ljubljani, 31. 12. ob 21. uri pred mestno hišo! Vsi lepo vabljeni, poleg tega pa še na zadnji koncert iz serije Božična pravljica, ki bo 28. 12. v Bohinjski Bistrici!

Story: Veliko ste sodelovali tudi z Rusi. Se v prihodnosti obeta še kakšno sodelovanje?

Manca: Nenehno smo v stiku in vse leto sodelujemo. Včasih se mi celo zdi, da več pišem in govorim v ruščini kot v slovenščini.

Benjamin: Jaz sem gostujoči solist moskovske filharmonije, tako da nekajkrat letno nastopam v Moskvi. Tudi glasba veliko slovenskih avtorjev je v teh nastopih prvič zazvenela tam. Upam, da se bodo poleti zopet udeležili mednarodne akademije v Piranu pa kakšnih koncertov, kot je bila Opera pod zvezdami ... Dobrih idej je veliko in najino poslanstvo je, da jih uresničiva. Malo skrivnostna pa morava ostati.

Story: Pa sta si za prihodnje leto že zadala kakšen nov glasbeni projekt?

Manca: Drugo leto bo spet leto za večje, nove projekte.

Benjamin: Komaj čakam!

Napisala Kaja Milanič 
Fotografije Primož Predalič
Zahvala Praznično obarvane fotografije smo posneli v Hotelu Triglav na Bledu, za gostoljubje pa se toplo zahvaljujemo.

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story52/2015

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 52/2015

Story 52/2015, od 23. 12. 2015