Letošnja jesen je bila za pevko Manco Izmajlovo in njenega soproga violinista ter skladatelja Benjamina Izmajlova prav posebna, saj sta praznovala 15 let poroke, kar sta proslavila v družinskem krogu.
Za hčerki sta pripravila prav posebno presenečenje in ju odpeljala na kraj, kjer sta se pred 15 leti poročila.
Story: Poročila sta se v hotelu Plesnik v Logarski dolini, na katerega vas vežejo prav posebni spomini. Kakšni so ti?
Ko sem se leta 2000 iz Londona vrnila v Slovenijo, sta moj pianist in glasbena skupina NORDunk začela nastopati tam. Povabili so še mene in kmalu sem postala skoraj 'hišna' pevka, tako pogosto sem pela tam. V resnici so bili to moji prvi profesionalni nastopi v Sloveniji, spoznala sem ogromno ljudi in od tam potem začela dobivati ponudbe za nastope drugje.
Story: Zakaj sta se z možem odločila za poroko na prostem, in to prav v Logarski dolini?
Prelep travnik, ki se razprostira pred hotelom in je slikovito obdan z visokimi gorami, blizu pa majhen slap, kjer lahko narediš obred. Želela sva si netipično poroko, kjer bi bili vsi ves čas 'pod milim nebom'. Želela sva, da bi bilo vse preprosto, spontano in iskreno - kot najina ljubezen, in da bi se ljudje imeli lepo - narava vpliva na počutje, popolnoma drugače je, če si v nekem zaprtem prostoru z glasno glasbo, ki je nekaterim všeč, drugim pa ne.
Story: Sta imeli med tem dopustom tudi kaj prostega časa samo zase?
Imela sva toliko časa, da sva lahko šla vsak zase v savno, medtem ko je drugi pazil otroka. In jaz sem uživala v krasnih masažah. Sicer pa sva oba želela biti ves čas z otrokoma in se posvetiti njima. Otroci tako hitro rastejo in ta čas skupaj je resnično najdragocenejši za naju. Midva sva zaradi glasbe in nastopov tako ali tako veliko skupaj.
Story: Kako navadno preživljate prosti čas in se rekreirate?
Živimo na Gorenjskem, tako da gremo večkrat na različne izlete v naravo. Karolina ima šele štiri leta, prav velikih naporov še ne zmore. Večinoma slej ko prej pristanemo na kakšnem igrišču. Poleti sem se veliko hodila z njima kopat - na Šobec in na različne bazene. Zelo radi gremo v Arboretum Volčji Potok. Sicer pa rekreacijo ločim od družinskega življenja - to naj počne vsak zase, ko smo skupaj, mi je bolj pomembno, da se družimo in pogovarjamo.
Story: Poleti sta bila zasedena z novim projektom, ki ga pripravljata že vse od marca, meri pa na ruski trg.
Še vedno delava ta projekt - najlepše ruske pesmi 20. stoletja s simfoničnim orkestrom. S tremi albumi, ki sva jih do zdaj delala z orkestrom - Slovanska duša, Slovensko srce, Pesmi mojih krajev - sva se ogromno naučila. Največ je pri takih stvareh vreden čas, da lahko stvari prespiš in jih po potrebi izboljšaš. In tega si zdaj resnično jemljeva. Sama sem nekatere pesmi snemala že trikrat - prvič informativno, ko so se pisali aranžmaji, potem poskusne verzije pred studiem in zdaj prave, take kot morajo biti, v pravem studiu. Te pesmi premlevam in živim že pol leta, tudi zaradi njih sem se zelo veliko posvečala ruščini. So izjemno čustvene in nekatere tehnično zelo težke, njihove originalne izvedbe pa legendarne, tako da je odgovornost velika.
Story: Kako napredujete s tem projektom? V kateri fazi je?
Trenutno se editira orkester, ki je posnet na 50 mikrofonih. To je ogromno, zelo zamudno delo. Snemajo se dodatni inštrumenti, kot so bobni, in sama od oktobra počasi snemam glas. Vmes so nastopi pa kakšna viroza, tako da moram vedno počakati na zdrav in spočit glas, preden posnamem vsako pesem.
Story: Kdaj bo album predstavljen na ruskem trgu in kdaj pri nas v Sloveniji?
Ko bo vse pripravljeno, gre projekt za 10 dni na t. i. miks v najboljši studio v Moskvi in potem še na finalizacijo v Ameriko. Računava, da bo vse končano do konca januarja. Predstavitve po Rusiji, Sloveniji in drugje po svetu bodo potekale vse leto 2018.
Story: Že razmišljate o kakšnih novih projektih za naprej?
Vedno imam v mislih veliko lepega, novega. Trije projekti so nenehno v mislih tudi za naprej ... V tem je zame nenehna lepota mojega poklica - ta polet, vznemirjenje, ko popolnoma goriš za nekaj in v mislih ves čas ustvarjaš.
Besedilo: Klavdija Rupar // Fotografije: osebni arhiv
