Manca Izmajlova ni le glasbenica z izjemnim glasom, temveč tudi mamica dveh živahnih deklic. Šestintridesetletnica je svojo glasbeno ljubezen začela razvijati pri šestih letih, ko je prvič stopila skozi vrata glasbene šole, danes pa ima za seboj že več kot tisoč koncertov. In čeprav je nastopala na veliko svetovnih odrih, simpatična Manca priznava, da je najlepše prav doma.
Story: Ste priznana glasbenica, ki si ljubezen do poklica lahko deli z možem. Pa ste se tega, da bosta skupaj tudi zaradi posla preživela toliko časa, kdaj bali?
Glede življenja z njim - nikoli. Zasnubil me je, ko sva bila skupaj le dva meseca, in bila sem takoj prepričana, da je to to. V juliju bova poročena že 13 let. Tudi v Moskvo sem šla samo zaradi njega. Oba zaupava instinktu in za to je včasih treba tudi malo tvegati. Naš poklic je tako ali tako zelo adrenalinski.
Story: Pa kdaj vseeno pride do konflikta?
Pogosto, največkrat, ko sva oba pod pritiskom in malo bolj razdražljiva. Vendar nikoli nisva žaljiva. Prepiri zelo hitro minejo in so del življenja.
Story: Sicer bosta letos ob novem letu imela 100. skupni koncert in s tem zaključila projekt '100 srčnih koncertov', kajne?
Tako je. To je zelo lep projekt, ki se letos zaključuje s še približno 10 koncerti jeseni. Skozi to turnejo sva spoznala manjše kraje in publiko po vsej Sloveniji. Zdaj pa je spet čas za kakšen nov, večji projekt.
Story: Srčni zaradi vajine ljubezni in ljubezni do glasbe?
Srčni zato, ker glasba od vseh umetnosti najbolj vpliva na človekove občutke. V nastali gospodarski krizi sva želela iti med ljudi z najlepšimi slovenskimi pesmimi, ljudi znova povezati med sabo, jim dati vsaj en večer res lepih občutkov, srčnosti, optimizma. Odzivi so bili neverjetno lepi, številni so me želeli po koncertu objeti, nekateri so prišli tudi na štiri koncerte po vsej Sloveniji. Lepo sva sodelovala tudi s številnimi domačimi zbori.
Story: Imata dve hčerkici. Kdo pa ju pazi, ko imata skupne nastope?
Vsi dedki in babice. Imava to srečo, da so zdravi, imajo deklici zelo radi in živijo blizu. Tako vem, da sta vedno v dobrih rokah, tudi če sva odsotna več dni.
Story: Pa ju kdaj vzameta s seboj?
Obe sta hodili z nama na nastope prvo leto, ko sem ju še dojila. Karolina je bila pri treh mesecih že z nama v Moskvi na koncertu. Izabela je bila pri štirih letih tudi nekaj mesecev z nama v Moskvi, a je bilo zelo naporno zanjo. Zdaj, ko ima skoraj osem let, pa gre velikokrat na kakšen koncert ali sestanek z nama. Učiva jo lepega vedenja med ljudmi, to se nama zdi zelo pomembno.
Story: Kako pa se zmenita, kdo bo prvi vstal zjutraj, ko se z nastopa vrneta pozno zvečer?
Ko sva pozna, otroka vedno nekje prespita in lahko zjutraj malo podaljšava. Sicer pa prva vstane mala Karolina in jaz z njo.
Story: Sicer ste v preteklosti, med študijem, živeli tudi v Rusiji, kajne? Tam ste okusili tudi malce drugačno krajevno oddaljenost kot pri nas ... Ko je pot od doma do službe včasih veliko daljša?
Obvoznica okrog središča Moskve ima na vsaki strani osem voznih pasov, in ko je največja gneča, jih vseh 16 stoji! Za nas je to nepredstavljivo. Poznam ljudi, ki so se iz enega dela Moskve v drugega vozili sedem ur, ko je bil kakšen res hud zastoj. Za vsako malenkost moraš računati vsaj eno uro, da prideš do tja, četudi bi pri prazni cesti prispel v 10 minutah. Res je zelo naporno mesto. Ko sva bila sama, je bilo fantastično, z otrokoma pa je tam zelo težko. Pri večini najinih znancev in prijateljev, ki imajo majhne otroke, dela samo oče. Domov iz službe se vračajo po osmi uri zvečer.
Story: Če bi se vam v Rusiji znova ponudila kakšna priložnost, bi se vam to zdelo obremenjujoče za skupni čas z otrokoma?
Trenutno se mi selitev v Moskvo ne zdi možnost. Želim, da deklici rasteta blizu narave, v dobrem zraku in ob kvalitetni vodi ter hrani. In za naju je velik luksuz, da nama pomagajo stari starši - lahko ustvarjava, greva, kamor hočeva, imava čas zase ...
Story: Ena izmed vaših posebnosti je tudi ta, da pojete v 20 različnih jezikih. Vas zaradi tega kdaj vseeno mika, da bi se preselili v tujino?
Z veseljem bi se čez nekaj let preselila nekam v bližino morja, v katero od mediteranskih dežel. Bom videla, kam nas odpelje življenje.
Story: Zadnjič smo vas z družino ujeli na enem izmed družabnih dogodkov. Se podobnih prireditev radi udeležite skupaj z družino ali so bolj izjema kakor pravilo?
Bolj izjemoma. Bilo pa je zelo lepo!
Story: Kako pa sicer najraje preživite skupni čas?
Pri starših na vrtu, na enodnevnih izletih po Sloveniji in v bližini. V naravi. Mi se imamo povsod lepo!
Story: Nad čim se vajini deklici trenutno najbolj navdušujeta? Morda nad glasbo?
Karolino zanimajo samo igrišča. Od glasbe jo najbolj fascinira instrumentalna in doma nenehno pregleduje knjige in revije, igrače je sploh ne zanimajo. Izabela počasi postaja velika punca, končala je drugi razred in je že zelo samostojna. Veliko mi pomaga s Karolino, zelo je dobrosrčna in pazljiva z njo. Hodi v glasbeno šolo in igra klavir ter prečno flavto. Zelo rada tudi poje in obožuje risanko Ledeno kraljestvo. Od nekdaj tudi veliko stvari izdeluje iz papirja - njena domišljija nima meja.
Napisala Kaja Milanič, fotografije Primož Predalič, osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
