Za selitev se ni odločila čez noč, temveč se je nanjo počasi pripravljala.
"Soprog Benjamin je pred dvema letoma postal izredni profesor na zasebni glasbeni akademiji Wiener Musikakademie na Dunaju. Čez čas pa se je odločil, da se vpiše še na doktorski študij na visoki šoli za glasbo na Dunaju," nam je povedala Manca, ki dodaja, da je v Avstrijo oba že dolgo vleklo. Je namreč država, kjer igra umetnost izjemno vlogo, verjetno največjo na svetu.
"Tudi sama sem bila kot ambasadorka dunajske znamke nakita Freywille zadnja leta z Avstrijo zelo povezana. Z možem sva imela tu tudi nekaj lepih nastopov. Pika na i pa je bila najina Izabela, ki si je zelo želela na gimnazijo v Celovec, kjer imajo tako imenovani program Kugy, prav namenjen otrokom iz Avstrije, Slovenije in Italije, kjer imajo enak poudarek na vseh treh jezikih."
Čeprav bi šla lani v Sloveniji šele v osmi razred, sta Benjamin in Manca menila, da je bolje, če se že prej asimilira, navadi nemščine ... "Absolutno nisva hotela, da bi šla v internat v Avstrijo sama. In tako je kot zelo logičen korak lani poleti prišla odločitev za selitev v Celovec. Smo v nemško govorečem okolju, kjer pa je na vsakem koraku prisotna slovenska kultura, do Ljubljane pa je tudi čisto blizu. Dunaj bo z na novo nastajajočo hitro železnico tudi postal zelo dostopen. Oba z Benjaminom sva se tudi želela tekoče naučiti nemščine in biti bolj kulturno prisotna v vseh nemško govorečih deželah. In za to je dobro biti tu."
V Celovcu vsi zelo uživajo in so se že prilagodili. Decembra sta imela tako Manca kot Benjamin nekaj koncertov na daljavo, sicer pa se pretežno ukvarjata s 'coachingom' na daljavo in prek spletnih programov. "Poučujeva različne tematike, ki jih dobro poznava. Sama učim ljudi okrepiti pljuča in se spet vrniti k pravemu, polnemu dihanju, učim tudi retoriko in javno nastopanje. Benjamin poučuje glasbo, ljudi uči poslušati, v podjetjih pa ozavestiti, kako pozitivno vlogo ima lahko glasba na različnih področjih in kako je pomembna za splošno psihično počutje posameznika."
Manca predstavlja svojo knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči, ki jo je nedavno izdala in jo tudi uspešno prevaja v nemščino in angleščino.
"Veliko dela imam s tem, da se učim predavati v nemščini. Tako obdobje je, ko je treba iti vase, najti skrite potenciale, ne razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo, ampak enostavno sprejeti, da je tako, kot je. Za številne zelo težko. Jaz sem se z epidemijo sprijaznila že marca lani in se z vsemi močmi lotila drugih projektov, za katere prej nisem imela dovolj časa. Nihče ne ve, kdaj bomo spet lahko koncertirali kot prej. Morda poleti, morda prihodnje leto. In do takrat bova počela druge stvari, ki jih znava in naju prav tako veselijo. Seveda pa ves čas vadim petje in ohranjam formo tudi z vsakodnevno dihalno telovadbo. Pripravljena sem tudi na koncerte, in to kadarkoli! Pogrešam svoje čudovito občinstvo. Letos namreč obeležujem 20 let kariere in prav želela sem si to proslaviti z nekaj velikimi koncerti z orkestrom," razmišlja pevka in dodaja, da dnevi minevajo mirno, včasih monotono, a je vse lažje, ker ima tako krasno družino.
"Če bi imela pevsko kariero s 60 koncerti letno kot prej, ne bi nikoli imela priložnosti biti toliko s svojimi otroki. Seveda sem kdaj naveličana gospodinjenja in nenehnega kuhanja, tudi rada bi že nekam šla, več nastopala, a trenutno je tako. In tudi s tem sem zadovoljna, srečo namreč najdem vsak dan in v številnih drobnih trenutkih. Izabela je doma, veliko dela ima s šolo in seveda zelo pogreša prijatelje - stare v Sloveniji in nove v Avstriji. Karolina pa večino hodi v neke vrste varstvo v šoli, ki ga lahko vedno koristimo, če želimo. Tam so v majhnih skupinah, naredijo nalogo, gredo ven in se igrajo. Za zdaj je to delovalo brez težav in čisto nihče še ni zbolel. Tako da imam tudi dovolj časa za delo. V prostem času hodimo na sprehode, uživamo na snegu, pogledamo kak dober film. Smo sami, a se imamo prav lepo."
Napisala: Sandra Bratuša // Fotografije: Osebni Arhiv, Promocijsko Gradivo
