Manca Notar se lahko pohvali z zelo bogatim športnim življenjepisom. V njem je vsekakor opazna izkušnja, ko je leta 2014 kot najmlajša Evropejka sodelovala na ekstremni tekmi 'Molokai 2 0ahu' in v kategoriji mešanih parov skupaj z Michijem Schweigerjem na svojem supu najhitreje preveslala razdaljo med havajskima otokoma Molokai in Oahu.
»Ta tekma te gotovo spremeni tako v fizičnem kot psihičnem pogledu. Šele ko si tako sam na morju, pravzaprav spoznaš, kako neznaten si v primerjavi z naravo. V določeni točki na obzorju ne vidiš ne enega ne drugega otoka. V bistvu si sam sredi valov v družbi spremljevalne ladje,« se svoje avanture danes spominja slovenska športnica. Človek bi zlahka pomislil, da je prav tam (ob misli na številne mesojede prebivalce morskih globin) Manca našla tisto hitrost, ki ji je prišla prav pred dnevi na Danskem, kjer si je strastna ljubiteljica vodnih športov priveslala naslov svetovne prvakinje v supanju v sprintu na 200-metrski razdalji in pri tem ni varčevala s pohvalami na račun organizatorjev. »Zmago sem si priborila na šestem svetovnem prvenstvu, ki poteka pod okriljem mednarodne Surf zveze (ISA). Vse skupaj je bilo organizirano na zelo visoki ravni. Gledalci so na danski televiziji naše obračune lahko spremljali v neposrednem prenosu.«
Pri lovljenju ravnotežja pomaga hitrost
Neustrašna Slovenka je tekmovala v konkurenci tekmic iz držav, kjer so tovrstni športi na vodi precej bolj razširjeni kot pri nas. Manca je tako prekrižala štrene tekmicam iz športnih velesil, kot so Nova Zelandija, ZDA in Francija. Toda kdor Manco pozna, nad njenim dosežkom ni bil pretirano presenečen, saj je sama z morjem pravzaprav tesno povezana že vse življenje. »Moja starša sta bila od nekdaj navdušena športnika. Tako sem tudi sama že pri šestih, sedmih letih začela srfati, nato kajtati ... Na enem izmed mest, kjer so se zbirali kajtarji, je imel pred leti prijatelj s seboj sup in ta šport sem v trenutku vzljubila.«
Ko ljudje pomislijo na supanje, imajo največkrat v mislih veslanje po mirnih gladinah jezer. Na morju pa ta šport dobi povsem drugačne razsežnosti. Predvsem ko loviš ravnotežje na velikih valovih, je to pogosto zelo adrenalinska izkušnja. »Sama opravljam malo drugačne treninge kot tekmice. Moj oče Marko je tudi moj trener. Prihaja iz smučarskih vod, zato so najine priprave podobne smučarskim. Supanje namreč ob ravnotežju zahteva veliko vzdržljivosti in eskplozivnosti. Večino časa treniram v naravi. Gre v glavnem za tek ter za vaje za moč in ravnotežje. Osnova pa sta prav gotovo veslanje in trening pravilne tehnike.«
Večer, ko je v puščavi padala toča
Pri vsem skupaj pa pride do izraza tudi študioznost nove svetovne prvakinje v eni izmed najbolj priljubljenih mladih športnih disciplin. O tem, kako trdno Manca verjame v svoja dognanja, zgovorno priča njena zdaj že nekaj let stara puščavska anekdota. »Že na začetku kariere mi je ostala v spominu tekma v Abu Dabiju. Vsak dan zjutraj že iz navade pogledam vremensko napoved. Takrat je bila slaba. Napovedane so bile nevihte s točo. Ker je bilo vreme sončno, mi ni nihče verjel, ko sem napovedala deževje. Kmalu po koncu tekme pa se je nenadoma zmračilo in sredi puščave je začela padati tudi toča. Domačini so bili povsem iz sebe, saj številni v življenju sploh še niso videli tega vremenskega pojava.«
Vsestranska ljubiteljica morja svojo sprostitev najraje poišče v naravi. »Pred tekmami se sproščam ob sprehodih s psičko Maliko, ki se mi včasih pridruži tudi na supu. Ker tehta približno 20 kilogramov, je v takšnih primer moj trening še malce težji.« Skratka, Manca tudi svoj prosti čas najraje preživlja na deski. V zadnjem času pa je ta njen hobi povezan z vetrom, kar ni presenetljivo, glede na to, da je tudi njen srčni izbranec Philip Köster kar trikrat osvojil naslov svetovnega prvaka v jadranju na deski. Skupaj sta v svojih disciplinah torej lastnika štirih naslovov svetovnih prvakov in tako sta v športnem pogledu eden izmed najuspešnejših parov na svetu. »Ne bi rekla, da je v najinem odnosu prisotna tekmovalnost. Med seboj se podpirava in spodbujava. Philip mi je pomagal z nasveti na področju sproščanja pred pomembnimi nastopi. Sama pa sem dala tudi njemu nekaj uporabnih nasvetov z drugih področij.«
Šport in šolske obveznosti
Vsekakor pa bi svetovna prvakinja v sprintu na vodi lahko še marsikomu drugemu svetovala na področju optimalne izrabe časa. Sama namreč športno pot uspešno kombinira s šolskimi obveznostmi. »Trenutno študiram laboratorijsko biomedicino na Fakulteti za farmacijo. Za ta študij sem se odločila, ker me od nekdaj zelo moti doping v športu. Ne zdi se mi pošteno, da te ob vsem vloženem trudu na tekmi prehiti nekdo z uporabo nedovoljenih sredstev ... Upanje, da bom nekoč v prihodnosti lahko pomagala preprečevati tovrstne zlorabe, mi daje potreben motiv, saj ta študij nikakor ni lahek.« Slovenska svetovna prvakinja tako dokazuje, da je ob trdem delu mogoče uspešno združiti tudi dve tako zahtevni dejavnosti. Kot pravi sama, včasih, ko je zelo utrujena, tudi z majhno pomočjo pijače, ki ti da krila.
Rekreativni nasvet
Za konec pa Manca rekreativnim veslačem svetuje: »Začetniki morajo najprej realno oceniti svoje zmožnosti oziroma znanje. Predvsem se ni pametno odpraviti na morje v zelo vetrovnih razmerah. Najbolj uporaben nasvet, ki ga lahko dam, pa je povezan s hitrostjo. Na supu moramo nenehno veslati, saj tako mi nadziramo desko, in ne nasprotno. Hitrost nam omogoča najboljše ravnotežje in nadzor.«
Besedilo: Boštjan Belčič
Fotografije: osebni arhiv, Samo Vidic/Red Bull content pool
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec