Ker se je pevka Manca Špik zaradi šolanja že pri 15. letih odselila v Ljubljano, je morala že kot najstnica hitro odrasti in prevzeti odgovornost zase, saj je bila sama. Zato sta ji stik s starši in čas, ki ga preživijo skupaj, še vedno zelo dragocena.
"Na starše že dolgo gledam kot na prijatelje, na katere se lahko vedno zanesem. Lepo je vedeti, da imaš nekje varen pristan, če bi šlo v življenju kdaj kaj narobe. Mislim, da je to največ, kar starši lahko dajo svojim otrokom! Ko jih pogrešam, se enostavno usedem v avto in sem kmalu pri njih. Največ mi pomeni, ker tako zelo obožujejo Lano. Ko smo skupaj, se čas ustavi, žal preredko, ko pa smo skupaj, je zelo lepo." Na Bohinjsko Belo se rada vrača, žal zaradi vseh obveznosti ne prav pogosto, a si čas za svoje najdražje vzame vedno med prazniki, kar je njihova dolgoletna tradicija. "Na naša tradicionalna srečanja sem zelo ponosna. Letošnje praznike ob dnevu vseh svetih sva z Lano preživeli z njimi in imeli smo se prekrasno. Družili smo se, kuhali in se spominjali dedka in babice, ki sta žal že dolga leta pokojna.
Med prazniki radi tudi zapojemo in uživamo ob pogledu na naše štiri otroke, ki nam lepšajo vsakdan," nam zaupa Manca in omeni, da ji je babica Alojzija umrla, ko je bila stara komaj tri leta. "Spomin nanjo je tudi moj prvi spomin. Spominjam se, kako me je na gugalnem stolu gugala in mi držala flaško s kakavom, ki sem ga oboževala. Dedek Martin nas je zapustil, ko mi je bilo 13 let. Imel je najlepše modre oči, kar sem jih videla. Ko sva s sestro prišli iz šole, je vedno zajokal, tako naju je bil vesel. Zelo rad je imel tortice iz blejske slaščičarne, zato smo velikokrat zavili tja in se posladkali. Bil je res dober človek. Zelo ga pogrešam in vsak dan se spomnim nanj ..." Tudi Lana je navezana na stare starše, zato je Manca vesela, ko vidi, kako je deklica navdušena, ko lahko prespi pri Mančinih starših na Bohinjski Beli. "Takrat uživa s sestričnama Katko in Sofijo ter bratrancem Svitom. Res smo veseli, ker se imamo vsi tako radi in smo zelo povezana družina."
Besedilo: Ilona Penzeš // Foto: Jaka Bizjak
