Simpatična pevka Manca Špik nikoli ni bila navdušena nad pustnim šemljenjem - ne le zato, ker naj bi pust pregnal njen najljubši letni čas, zimo, temveč v maskiranju nikoli ni pretirano uživala. A le, dokler ni postala mamica. Zadnji dve leti namreč z velikim veseljem našemi tako sebe kot tudi svojo malo Lano, pust pa ji je vedno bolj pri srcu, k čemur so veliko pripomogli slastni pustni krofi.
Februar je mesec, ki nas razveseli s številnimi prazniki. Že v prvih dneh meseca smo se lahko zabavali ob veselih pustovanjih, ki so tudi Manci, vse odkar je postala mamica, vedno bolj blizu. Tako se za nastope pogosto našemi tudi sama, letos se je prelevila v indijanko, lani pa je bila tigrica.
V šemljenju uživa tudi njena Lana, ki se je lani spremenila v metuljčka, letos pa v ribico Nemo. "Tudi letos sem pustovala na odru, skupaj z otroki. Uživam, ko jih vidim vesele in našemljene. Zelo rada pa imam ob pustu tudi sladke krofe. Sicer pazim na prehrano, če pa že, se rada pregrešim s slastnim krofom," nam je zaupala Manca, ki se kot otrok ni rada šemila: "Vsako leto, ko me je mami vprašala, kaj bi bila rada, sem ji odgovorila, da želim postati klovn. Zdaj pa poskrbim, da sem vsako leto nekaj novega."
Se pa ni spremenil njen odnos do valentinovega. Kot nam je zaupala, se ji praznik zaljubljencev ne zdi nekaj prav posebnega, saj verjame, da je ljubezen treba izkazovati vse leto.
"Rada imam le kakšne male pozornosti, kot je šopek, prijetna večerja v dvoje ali pa le zaupen, čustven pogovor. Prepričana sem, da lahko ljubezen izkazujemo tudi na druge načine, ne le partnerju. Naš valentin, valentinka je lahko tudi kdo drug, najsi bodo to prijatelji, otroci ali pa starš," poudarja glasbenica gorenjskih korenin, ki bolj kot vse letne čase obožuje zimo.
Po dveh pošiljkah snega na začetku meseca sta z Lano že preizkusili sanke in naredili sneženega moža. "Lani je bila še premajhna, letos pa se že dobro zaveda, kaj se dogaja okrog nje. Pred dnevi sva bili pri mojih na počitnicah in ne morem opisati, kako je Lana uživala med vragolijami na snegu," pove Manca in ob tem doda, da je "Lana pravo vaško dekle, ki se ji vidi, da ima nekaj gorenjske krvi. Gorenjci smo namreč navajeni na sneg, tako je tudi malčica uživala na snegu."
Lana je še premajhna za smučanje, si pa Manca želi, da bi se malčica nekoč naučila dobro drsati. Kot prizna, pri tem ni najbolj spretna: "Bolj slaba sem v rolanju, prav tako v drsanju, morda pa bo zato Lana bolj spretna na drsalkah. Ko pa bo priložnost, jo bomo seveda postavili tudi na smučke, saj se mi zdi dobro, da otrok spozna čim več športov." Ko je bila sama majhna, je bilo običajno, da je na njeni domači Bohinjski Beli zapadlo kar meter in pol snega. Njen oče je tako postavil leskove palice in naredil progo, po kateri so se otroci spuščali po hribu na smučeh, delali snežake. "To je bil najlepši del zime," se nostalgično spominja glasbenica, ki poskuša vsak dan izkoristiti za uživanje na svežem zraku - takrat si vzame čas in se z Lano poda novim dogodivščinam naproti: "Lana je zame na prvem mestu, zato si zanjo vsakič vzamem čas, tako da skupaj kakovostno preživiva čas, ki nama je na voljo."
V prostem času se tako radi zavrtita ob glasbi, saj Lana kaže veliko ljubezen do plesa. "Še preden je shodila, je rada plesala, no, držala se je za polico in se premikala v bokih," se z nasmeškom spominja Manca, ki s hčerko rada ustvarja ali bere pravljice. Z Lano sta zelo povezani, prav zato bi si glasbenica želela, da bo malčica znala ceniti sebe tudi, ko odraste. Kot nam je zaupala, je najpomembnejša prav ljubezen, ki jo gojimo do sebe: "Če poskrbiš zase, za svojo dušo, srečo, izpolnjenost, je vse lažje. Ljudje prevečkrat pozabljamo, da se moramo imeti radi, in preveč trošimo sebe. Tako številni končajo v stiski. Odkar imam Lano, delam za to, da sem zadovoljna sama s seboj, srečna. To v veliki meri vpliva tudi na Lano, ki je moje zrcalo."
Pot do sreče in izpolnjenosti pa ni bila lahka, saj je v preteklosti želela ustreči in ugajati vsem, pri tem pa pozabljala nase: "To je značilno za precej nesamozavestne ljudi, odkar imam Lano, pa sem drugačna, samozavestna, stabilna oseba, ki ve, kaj hoče. Brez trohice krivde rečem ne, če mi ni do nečesa. Nekoč tega nisem zmogla. Včasih sploh nisem vedela, kdo sem, temu sem naredila konec in se začela posvečati sebi. Na to sem zelo ponosna."
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije Primož Predalič, Jaka Bizjak, Raay Music
