Ko jo človek gleda na odru, si misli, da je z neskončno dolgimi nogami, prešernim nasmehom, prodornim vokalom in lepo zgodbo ženska na vrhu sveta. Kar tudi je. Je pa tu, kot pravi, še druga plat zgodbe.
Tu so spoznanja, ki so jih prinesle življenjske šole. Razočaranja, izkoriščanja, neiskrenosti - predvsem do sebe - in boj s samo seboj.Iskreno, kot lahko zaupa le ženska ženski, sva na nedeljsko popoldne - ker je ob vsem tem pač težko najti čas med delavnikom - poklepetali o vseh izzivih, ki jih je v preteklih letih tako stoično in brez kakšnih spodrsljajev premagovala vsem na očeh.
Story: Manca, komaj sva se ujeli tudi zato, ker se je v tem hitrem tempu, ki ga živimo, težko odklopiti ... So kavice v mestu s prijateljicami pri vas pogoste?
Težko se popolnoma odklopim, saj moj hrček v glavi nenehno poganja svoje kolo. Letos poleti sem si po mnogo letih vzela deset dni dopusta in zelo sem uživala, čeprav se od kariere ne morem popolnoma odklopiti, saj - če ne o drugem - razmišljam o tem, kaj bom objavila na družbenih omrežjih, ki so nekako postala del naših službenih obveznosti. Moji poslušalci me redno spremljajo, in če bi zaspala na tem področju, lahko zaspi tudi moja kariera. Moja služba ne traja od osmih do štirih, ampak je način življenja. Na kavice ne hodim, ker enostavno nimam časa, kar pa k sreči moji prijatelji razumejo. Če koga pogrešam, ga preprosto pokličem.
Story: Pred kratkim ste razkrili, da ste 'odklop' naredili, ko ste postali mamica. To je zanimivo, ker veliko mamic pove, da se ravno takrat malce izgubi.
Po Laninem rojstvu sem se dokončno našla. Mogoče sem bila malo izgubljena prve tri mesece, potem pa sem se odločila, da je te izgubljenosti dovolj. Začela sem se še bolj posvečati sebi, si postavila prioritete, kaj mi je res pomembno, končno sem si upala priznati, kaj si želim, da bom res srečna. Otrok ti da potrditev in zaupanje vase - da četudi izgubiš vse, kar imaš, ti otroka ne more vzeti nihče. To ti da moč, da stoično prenašaš vse preizkušnje, ki pridejo. Če ne že prej, se moraš torej takrat, ko postaneš starš, nedvomno začeti posvečati sebi.
Starševstvo je osebna rast. Otroci so naši največji učitelji, naše ogledalo. Lani želim biti dober zgled, želim ji dati steber varnosti, zaupanja in ji privzgojiti to, da moraš biti sam sebi na zelo pomembnem mestu. Če sam sebe nimaš rad in če si nisi pomemben, če nisi srečen sam s sabo, otroku sporočaš, da je to, da pozabiš nase, normalno, kar pa še zdaleč ni res! Lani želim z zgledom pokazati, da se mora znati postaviti zase in da ima pravico biti srečna. Biti srečen je osnovna človekova pravica. Starševstvo je torej prelomnica za osebno rast in tisti, ki tega ne sprejema tako, se mu ne piše dobro. Lano imam najraje na svetu in vem, da ob sebi ne bo imela trdne in srečne mamice, če se ne bom posvečala sebi. Nihče od nas si ne bi smel dovoliti, da pozabi nase.
Story: Ker se kot mamica zavedate, da ni pomembno, da si v formi samo zaradi sebe, ampak tudi zato, da si zdrav in čil za svojo deklico ...
Tako je. Otroci imajo radi srečno mamico. Če je mamica srečna, je srečen tudi otrok. Neverjetno je, kako imajo otroci močno razvito intuicijo. Otrok močno čuti svoje starše. Tako zelo uživam na odru, v studiu, rada poučujem učence v pevski šoli Popsing ... Vse to me osrečuje. Ko se iz službe vrnem k Lani, sem lahko le še boljša mamica.
Story: Kaj pa, ko ste bili deklica, kako ste gledali na svojo mamo?
Vedno sem spoštovala svoje starše, sem pa na mamo začela gledati drugače, ko sem tudi sama postala mamica. Od doma sem se odselila, ko sem bila stara 15 let. Hitro sem postala samostojna in od takrat na starše gledam kot na prijatelje. Že takrat sem mamo občudovala, ker se je tako razdajala. Imela je tri službe, od vsega pa jo je najbolj osrečevalo to, da je ob koncu tedna oblekla narodno nošo in prepevala v ansamblu. Takrat sva jo s sestro pogrešali in jo nenehno spraševali, ali res mora spet na oder, zdaj pa vem, zakaj je to počela s tako strastjo in vnemo. Ob dveh otrocih in bolnih starših je to enostavno potrebovala. To jo je osrečevalo! In vso pravico je imela do tega! Zdaj jo zaradi tega še bolj spoštujem.
Story: Ker lahko vsakodnevni boj z opravki in službenimi dolžnostmi dolgoročno zdržiš samo, če v tem, kar počneš, resnično in iskreno uživaš.
Seveda. Služba, ki te polni in ne izčrpava, je najlepša služba. Da pa imaš to, je potrebnega precej poguma, nekaj tudi sreče, in pravi 'luksuz' je, da lahko delaš to, kar si želiš. Sama sem vsak dan hvaležna, da lahko počnem to, kar ljubim. Biti glasbenica je moje poslanstvo. In to zelo spoštujem.
Story: Bi se strinjali, da je s tem povezana tudi samozavest? In s tem ne mislim samo na tisti odsev iz ogledala, ki ti je všeč, ampak na občutek samoizpolnitve.
Zagotovo. Srečen človek je lahko le zadovoljen človek. Samozavest izhaja tudi iz tega, da si zadovoljen sam s sabo, da si srečen - tudi v tem, s čimer se preživljaš ... Srečen si lahko le takrat, ko sprejmeš svoje dobre in tudi slabe lastnosti, ko si iskren do sebe in drugih ter ko si enostavno to, kar si. Če pa še počneš to, kar te veseli, si na konju. Mislim, da ima vsak od nas to priložnost, le da enim zmanjka poguma, da bi se za to odločili. Vse je v odločitvi. Opazila sem, da se veliko ljudi močno boji neuspeha in da si zaradi tega velikokrat ne upajo tvegati, bojijo se, da bi izgubili še tisto, kar imajo, čeprav menim, da ni česa izgubiti, ker marsikdo nima nič. Sreča je na strani pogumnih. Poraz ne obstaja, obstajata samo uspeh ali pa nova življenjska lekcija. Ne razumem tistih, ki se dolga leta držijo enih in istih vzorcev ter ob tem 'jamrajo', kako stvari niso dobre. Ne razumem ljudi, ki prevečkrat v življenju dobijo iste lekcije, krivijo vse okrog sebe, ne upajo pa si priznati, da je problem v njih samih. Okrog sebe sem imela kar nekaj takšnih ljudi, ampak ker na koncu več nismo imeli skupnih tem za pogovor, sem se iz takšne družbe odstranila.
Story: Pred kratkim ste rekli, da uživate v družbi same sebe. Je bilo od nekdaj tako?
Res je! Kdor ne zna biti sam s seboj, nima čistih računov. Uživam sama s sabo, najbrž zato, ker nimam masla na glavi. Tiste z maslom tišina ubija. (smeh) Ne potrebujem veliko, rada sem v tišini, in če imam kakšno urico prosto, najraje počivam, to me napolni. Smilijo se mi ljudje, ki ne znajo biti sami s sabo, ki morajo vedno kaj početi ali imeti na primer prižgano televizijo in buljiti vanjo, ali se morajo vedno s kom pogovarjati, samo da nimajo časa razmišljati o sebi in tako bežijo stran od sebe. Takšna, kot sem, sem že od nekdaj, precej samozadostna, pa ne v negativnem pomenu besede.
Story: Zaradi hitrega tempa in življenjskega sloga ste imeli tudi težave z zanositvijo. Verjetno ste zaradi tega začeli razmišljati o tem, kako živimo in kam vse to pelje?
Prepričana sem, da ima večina bolezni psihosomatski izvor. Pred leti, kljub močni želji, nisem mogla zanositi. Danes vem, da mi materinstvo ni bilo dano, ker sem se v življenju morala še veliko naučiti. Do sebe sem bila precej neiskrena, težko sem se izrazila, kdo sploh sem. Bila sem nesamozavestna, vsem sem želela ugajati, kar me je vodilo samo navzdol. Ko prištejemo še stres, hiter tempo življenja, stalno 'tekmo', ali sem dovolj dobra, 'lepa' po standardih, dovolj prijazna do ljudi, da me bodo sprejeli, je rezultat tu. Danes se s takšnimi stvarmi ne obremenjujem več. Vsem ne moreš biti všeč, takšen je zakon narave. Ko sem v preteklosti razčistila z zgoraj naštetimi stvarmi, ko sem si res upala biti Manca, se je zgodilo. Narava me je v tem smislu podprla in dobila sem najlepši naziv, mama.
Story: Ste morali zaradi tega tudi na kakšno terapijo?
Ker nisem mogla zanositi, sem bila dve leti na hormonski terapiji, ampak kljub temu ni in ni šlo. Danes gledam na to zelo preprosto. Ko so stvari zrele, ko ni blokad in ko je pravi čas, se želja izpolni.
Story: Pa vas je kdaj prešinilo - občutek, misel, strah - da se vaša želja po materinstvu morda ne bo nikoli uresničila?
To je bila moja najbolj črna misel - da mi življenje ne bo dalo možnosti, da bi postala mamica. Danes vem, da imamo vsi v rokah tako platno kot tudi škarje. Mi sami smo oblikovalci svojega življenja.
Story: Vendar se je lepo izteklo, imate uspešno kariero in družino. Ste o usklajevanju kdaj podvomili, ste mislili, da bo težko, morda nemogoče?
Včasih mi rečejo, da sem malo nora zaradi vseh svojih odločitev v življenju, ampak jaz samo grem, kamor me 'vleče'. Grem za srcem. Vedno! In vse se je izkazalo, kot že omenjeno, za uspeh ali pa za novo življenjsko lekcijo. Vsak dan delam po svojih najboljših zmožnostih, na vseh področjih. Zavedam se, da se je treba za stvari truditi. Zavedam pa se tudi, da so v življenju pogostokrat 'etape'. Velikokrat si boljši na enem področju, manj dober na drugem in nasprotno. A če daješ vse od sebe, si nimaš česa očitati.
Story: Vaši dueti nizajo uspeh za uspehom. Pred kratkim ste predstavili novega, himno o prijateljstvu v sodelovanju s Poskočnimi. Morda že lahko napoveste, kaj nas čaka v prihodnje?
Lahko povem, da že pripravljam nov duet, novo pesem, ki bo izšla na začetku prihodnjega leta. Spet bo ponudila zelo življenjski in globok tekst, za katerega sem prepričana, da se bo v njem našlo ogromno ljudi. Je res lep, tako realen in globok. Površinskih tekstov enostavno ne morem več odpeti. Komaj čakam, da ta pesem izide.
Story: V poslovnem smislu ste se povezali tudi z duom Maraaya. Sta vam Raay in Marjetka morda dala kakšno dobro popotnico za usklajevanje uspešnega družinskega in poslovnega življenja?
Od njiju sem se veliko naučila, ne iz njunih besed, ampak iz dejanj. Naučila sta me, da je vse mogoče, če se trudiš. Kot človeka ju zelo spoštujem.
Story: Verjetno pa ni bilo vse vedno v rožicah. Kaj je bilo največje razočaranje, ki ste ga doživeli na karierni poti?
Ena od življenjskih lekcij je bila nedvomno odločitev, da sem z Raayem, po vseh svojih največjih uspešnicah Baila baila, baila, Zvezala bi si krila, Hišica iz kart in še bi lahko naštevala, prekinila glasbeno sodelovanje. A šla sem za srcem, kot grem vedno. Mnogo let sem tavala od enega avtorja do drugega, a večjih uspehov ni bilo. Logično, saj sem delala z ljudmi, ki me sploh niso dobro poznali. Raay me od vseh producentov pozna najbolje, zato je uspeh neizbežen, in hvaležna sem, ker spet skupaj premikamo mejnike zabavne glasbe. Danes vem, da je pač moralo biti tako, da danes naše sodelovanje lahko še bolj iskreno spoštujem.
Besedilo: Kaja Milanič \\ Foto: Jaka Bizjak za Raay Music
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"
