Manca Špik: »Iz plahe Mance sem se prelevila v samozavestno žensko, ki točno ve, kaj hoče!«

V dvanajstih letih je imela več kot 1.500 nastopov, posnela je približ­no 350 spremljevalnih vokalov in nanizala veliko uspešnic. Zelo je predana svojemu delu, saj jo glasba, poleg materinstva, neizmerno osrečuje. In to se izraža tudi v njenem spoštljivem odnosu do občinstva.

Pesem Oba, ki ste jo posneli z Isaacom Palmo, je postala izjemna uspešnica. Ste pričakovali takšen uspeh?

Ne, takšnega uspeha resnično nisem pričakovala. Ko snemaš skladbo, si sicer močno želiš, da jo bodo ljudje lepo sprejeli, ampak tako hiter, pozitiven odziv me je zelo presenetil. V mesecu dni smo dosegli milijon in pol ogledov videospota, kar je res neverjetno. Tega si niti v sanjah nisem mogla predstavljati.

Kaj je potrebno za dober duet?

Dobra skladba. Res pa je, da se okusi razlikujejo in da je za vsakogar dobro nekaj drugega. Pesem mora izvabiti določena čustva in spomine. Vzbuditi mora nekaj prijetnega v človeku, zaradi česar jo želiš ponovno slišati. Če s skladbo zaobjameš čustva, si naredil ogromno. Uspeh pesmi je odvisen tudi od pravega trenutka, sreče in prave ekipe.

Glasbo za pesem Oba je napisal Raay, vendar tudi sami ustvarjate glasbo. Vam je lažje interpretirati pesmi, ki ste jih napisali sami?

Vesela sem, ker ponovno sodelujem z Raayem, ki je moj najboljši prijatelj že 14 let. Z njim sem nanizala največje uspehe v obdobju od leta 2005 do 2010, potem pa so se najine ustvarjalne poti razšle. Zelo sem srečna, da sem v njem spet vzbudila zanimanje in sem postala njegova muza za dobre skladbe. Kar se mojega ustvarjanja tiče, pa raje kot besedila ustvarjam melodije. Besedila mi ne ležijo, čeprav imam ogromno izkušenj, veliko berem, poslušam glasbo in se rada pogovarjam. Toda, ko je treba napisati besedilo, je to zame precej mučno. Težko razgalim svoje srce, zato raje ustvarjam melodije, ki se kar izlijejo iz mene in jih zato tudi lažje odpojem. Toda Raay mi je kot avtor pisan na kožo, ker ve, kakšne melodije mi ustrezajo, saj me zelo dobro pozna. Vse ve o mojem zasebnem življenju, ker je močno vpet vanj.

Pravite, da je vaš najboljši prijatelj. To pomeni, da verjamete v moško-ženska prijateljstva?

Seveda. Če so stvari razčiščene, je to absolutno mogoče. Z Raayem sva se spoznala, ko je imel rosnih 18 let in od takrat sva nerazdružljiva. Ko je začel zvezo s svojo sedanjo ženo Marjetko, smo se skupaj začeli družiti in še danes se odlično razumemo. Nikoli nisva bila nič več kot prijatelja in med nama ni bilo nobenih ljubezenskih iskric, ampak duševna povezanost, prijateljstvo, močno spoštovanje in ustvarjalna energija. Prepričana sem, da če ne bi marca leta 2003 spoznala Raaya, glasba nikoli ne bi bila moj kruh. Naključje ali usoda? Kakorkoli, izjemno ga spoštujem.

Sodelovala sta tudi v glasbeni skupini RnB Wannabes.

RnB Wannabes je bila spremljevalna zasedba pri različnih glasbenikih. Sodelovali smo pri različnih projektih. Na Melodijah morja in sonca smo spremljali našega frontmana Raaya, ki je že takrat kazal močne ustvarjalne in avtorske ambicije, na Slovenski popevki je v ospredje kot solistka stopila Žana Povše, spremljali smo tudi Majo Slatinšek, in tako je bilo tudi na EMI. Ja, to je bila skupina močnih imen, med drugim so v njej sodelovali tudi Anžej Dežan, pa seveda Raay, Žana, jaz in še nekaj imen. Združevali smo se pri različnih glasbenih projektih, na festivalih in se tudi zasebno zelo lepo razumeli ter pogosto družili. Kasneje smo si nekateri ustvarili svoje kariere. Rada se spominjam svojih naivno-mladostniških glasbenih začetkov.

Za Žano, Majo Slatinšek in Anžeja Dežana ste posneli spremljevalne vokale. Doslej ste posneli že več kot 350 spremljevalnih vokalov. Kdaj pa ste odkrili, da želite postati glavna vokalistka?

Pri 25 letih. Pred tem sem z Raayem ustvarjala spremljevalne vokale za vse pesmi, ki jih je naredil. Snemala sva v njegovem studiu v kleti in pogosto sva se šalila, da snemava zraven krompirja, ker je bila v kleti shramba, krompir pa dobesedno zraven mikrofona. Vzporedno sem nastopala v duetu Via Musica s prijateljem Samom Udovčem. Takrat me je moj tedanji partner Primož vprašal, zakaj imam glasbo samo za hobi in zakaj ne bi od tega živela. O njegovih besedah sem veliko razmišljala, ker je bil prvi človek, ki je verjel, da bi lahko uspela kot solistka. Tudi Raay je pred tem že namignil, da bi bilo dobro, če posnamem kakšno pesem, vendar nisem čutila želje po tem. Šele pozneje sem izrazila željo, da bi mi napisal pesem. Kmalu je zame napisal pesem Solze z neba, s katero sem nastopila na Melodijah morja in sonca in bila takoj močno opažena. Dolgo nisem imela želje po samostojni karieri, ker nisem bila dovolj samozavestna.

Zakaj niste bili samozavestni?

Zdelo se mi je, da nisem dovolj dobra pevka, da nisem videti dovolj dobro za slovenske odre in da sem preveč dolgočasna ter da ljudem enostavno nimam ničesar za dati. Še danes menim, da sem za medije precej dolgočasna. Živim precej običajno življenje, brez kakšnih škandalov, ker enostavno v kaosu ne bi mogla živeti. K mojemu nezaupanju vase je prispevalo več stvari. Še pri 25 letih sem bila zelo sramežljiva in zaprta. Kasneje sem se začela odpirati. Odkar imam otroka, pa sem zacvetela tudi na osebnem področju, pridobila sem samozavest in točno vem, kaj hočem v življenju.

Kako je materinstvo vplivalo na vašo kariero?

Čeprav imam veliko obveznosti, sem na prvem mestu mama. Verjamem, da imajo otroci radi srečne mamice. Čutim, da moram ustvarjati, nastopati in poučevati v pevski šoli Popsing, ker me zelo osrečuje, da svoje znanje prenašam na svoje učence. Vse to moram delati, da živim srečno ob Lani. Z njo preživim ogromno časa. Odlično usklajujem materinstvo in nastope. Ponosna sem, da mi Lana to omogoča, saj je zelo neproblematična, pridna punčka. Ona je moj sonček in vem, da mi ne zameri, ker odhajam na delo, čeprav imam velikokrat slabo vest zaradi tega, vendar to enostavno potrebujem. Nekatere ženske v mojih očeh naredijo napako, ker mislijo, da otroci njihovo življenje dopolnjujejo. Moja hčerkica moje življenje izpolnjuje. Srečna sem, ko je ob meni, saj zapolni moje življenje. Njena naloga ni, da ga dopolni. Zdi se mi, da je tako najbolj pravično. Lana ni moja lastnina, ampak življenjski sopotnik. Zanjo bi storila vse in ko sva skupaj, se maksimalno trudim biti najboljša mamica. Ko delam, pa se trudim, da sem odlična glasbenica in ponosna sem nase, da to dvoje dobro usklajujem.

Vaša mama je pela v narodno-zabavnem ansamblu. Je morda to vplivalo na vašo željo po ukvarjanju z glasbo?

V otroštvu nisem sanjala, da bom pevka. Takrat sem sanjala, da bom igralka v znanstveno-fantastičnih filmih, čeprav ne vem, od kod se mi je porodila ta ideja, ker zdaj ne gledam rada takšnih filmov. Sem pa že takrat razvijala umetniško žilico. Vpisala sem se v glasbeno šolo, ki sem jo tudi zaključila. Z mamo sem velikokrat šla na njene nastope in občudovala sem jo na odru. Zaradi nje sem vzljubila tudi narodno-zabavno glasbo in najbrž je prispevala k temu, da sem se odločila živeti od glasbe. Svoje odločitve nikakor ne obžalujem, ker ljubim svoj poklic. Srečna sem, da lahko ustvarjam in nastopam. In da sem se iz tiste plahe Mance prelevila v samozavestno, zrelo žensko, ki je danes tudi mama in točno ve, kaj hoče.

Že nekaj časa poučujete petje. Imate občutek, da imajo mladi realno predstavo, kaj pomeni biti pevec?

Ne vem, zelo težko sodim. Nočem obsojati. Mislim, da je za dolgoročni uspeh ključnega pomena značaj. Pomembno je, da si odgovoren, priden, delaven, vztrajen, skromen, prijazen in dostopen. Če nimaš teh last­nosti, na dolgi rok ne moreš uspeti. Značaj je izjemno pomemben, poleg talenta, seveda. Talent je na prvem mestu, karakter pa takoj za njim. Pomembno vlogo igrata tudi prava ekipa in dejavnik sreče. Predvsem pa moraš biti pripravljen garati, ker to ni služba od osmih do štirih. Glasbena kariera je način življenja. Pevka ne pride ob osmih v službo in ob štirih domov, da skuha kosilo in pospravi. Seveda vse to počnem, ampak včasih je delovnik dolg 24 ur, včasih pa samo nekaj ur na dan. Fiksnega urnika ni.

Vam to, da nimate rednega urnika, povzroča težave?

Rada imam organizirano življenje. Všeč mi je, da vem, kaj me čaka, in rada si postavljam meje. Če imam postavljene meje, se počutim varno in srečno. Zelo težko namreč živim z danes na jutri. Če bi tako živela, ne bi bila sproščena. V kaosu ne bi mogla živeti. Opažam pa, da me Lana uči sproš­čenosti, spontanosti in da se včasih lahko malo bolj prepustim. Nikakor pa ne bi zamenjala svojega urnika in poklica. Ne predstavljam si, da bi delala nekje od osmih do štirih, kjer ne bi bila srečna. Glasba me zelo osrečuje. Vem, da bi lahko delala tudi kakšno drugo stvar, ker vse, česar se lotim, poskušam dobro opravljati. Toda srce mi zaigra ob glasbi in še enkrat bi šla čez vse, da bi lahko bila glasbenica. Rada imam organiziranost in meje v zasebnem življenju, pri glasbi pa mi je všeč, da so vedno novi izzivi, da lahko plujem s tokom, čeprav je včasih naporno.

Kako se napolnite z energijo, da zdržite naporen tempo?

Trenutno nimam dovolj časa, da bi si vzela kakšno uro zase. Ravno v teh dneh izdajam nov album in veliko časa, odrekanja in ljubezni je bilo vloženega v to. Zame je to, da se lahko igram z Lano, da se žgečkava, objemava in smejiva, dovolj. To me napolni.

V zimskem času, ko razsajajo gripe in prehladi, imate veliko nastopov. Kako skrbite za svoje zdravje?

Pred vsako zimo uživam alge, ki so odličen dodatek k prehrani in okrepijo imunski sistem. Toda ko smo snemali videospot za pesem Oba, sem imela vročino. Navajena sem nastopati in delati tudi, če nisem zdrava. Mojih poslušalcev namreč ne zanima, ali me kaj boli, kako se počutim in če sem slabo spala. V 12 letih sem odpovedala dva nastopa, ker res nisem mogla stati na nogah. Na koncertih poskušam dati vse od sebe. Težko je nastopati, če se slabo počutiš, ampak na odru se napolnim z energijo, pa tudi adrenalin naredi svoje.

Vam je lažje izvabiti čustva iz sebe na koncertu ali v studiu, ko snemate pesem?

Dobro vprašanje. Studio ima svojo moč, vendar ima tudi oder svojo čarovnijo. Lepo je, ko vidim, da občinstvo uživa in se pri kakšni mirni pesmi ljudje objamejo, poljubijo, stisnejo. To je zelo lep občutek, zato se mi zdi, da na odru lažje izvabim čustva.

Kaj je najlepša stvar, ki se vam je zgodila na koncertu?

Veliko jih je. Zelo sem hvaležna, ker so ljudje do mene prijazni, a mislim, da je to vzajemno, saj sem zelo dostopna, prijazna in odprta do ljudi. Spoštujem vsakega poslušalca. Občinstva nikoli nisem podcenjevala. Oni namreč vedno vedo, kaj je dobro. Name je naredil poseben vtis dogodek, ko sem pela za punco, ki jo je fant zasnubil. Bilo je zelo romantično in vsi v prostoru smo jokali. Tega ne bom nikoli pozabila.

Najbrž pogosto slišite kakšno od svojih pesmi na radiu. Radi poslušate svoje pesmi?

Vedno se poslušam in zraven analiziram, kaj bi lahko še boljše naredila. Ponosna sem vsakič, ko slišim svojo pesem na radiu, pa naj bo starejša ali novejša. Vsaka pesem je nov otrok. Zelo sem ponosna nase in na celotno ekipo.

V pesmi Ljubezenska puščica, za katero ste napisali glasbo, Barbara Pešut pa besedilo, prepevate »ponav­ljam si, da rada se imam«. Se imate radi?

Od nekdaj sem se imela rada in nekatere ljudi še danes moti, ker se vedno znam postaviti na prvo mesto. Toda to je njihov problem, in ne moj (smeh). Tega ne povezujem s sebičnostjo ali egoizmom, temveč z ljubeznijo do sebe. Če sebe nimaš rad, tudi drugih ne moreš imeti. Več let sem delala na tem, da se imam rada. Še vedno sem si, poleg Lane, na prvem mestu. Točno vem, kaj si želim.

Danaja Lorenčič

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču