Manca Špik: “Oče mora biti otroku druga mama”

Manca se je pred dobrima dvema letoma preselila na Obalo, predvsem zaradi ljubezni. Sicer je bila to že njena 14. selitev in upa, da tudi zadnja. S partnerjem Borutom sta si ustvarila skupen dom, v katerem bo kmalu slišati tudi otroški jok.

"Res je, selitev na Obalo je bila že moja 14. in upam, da je zadnja. (smeh) Od doma sem se odselila pri 15 letih, ko sem z Bohinjske Bele odšla v srednjo šolo v Ljubljano. To je bila moja prva selitev in ni mi žal, kajti sledila sem notranjemu glasu, ki mi je kljub naivni mladosti govoril, naj grem v svet in naredim nekaj iz sebe. V Ljubljani sem ostala 18 let in posledično zamenjala veliko stanovanj. Živela sem sama, pa s sostanovalci, v internatu, s prvim fantom, s sestro ... In vse te okoliščine pač potegnejo za sabo toliko selitev," pojasni.

Selitev

Manca je skoraj polovico svojega življenja živela v Ljubljani in selitev na Obalo je bila tudi zanjo velik korak.

"Ko sem pri rosnih 15 letih prvič stopila iz avtobusa v Ljubljani, sem se vanjo dobesedno zaljubila, kar je malo nenavadno za vaško dekle. Ljubljano imam zelo rada in še danes se tja vračam vsaj trikrat na teden zaradi obveznosti, tako da poskrbim za odmerek mestnega utripa, ki ga v življenju nujno potrebujem. Poleg nove družine pa imam na Obali že mnogo let čudovite prijatelje, ki so se vedno šalili, da se moram za stalno preseliti 'dol', saj sem se vedno počutila del njih in vedno so me toplo sprejeli. Po očetovi strani sem Primorka, tako da sta mi njihov življenjski slog in razmišljanje precej domača. Na Obali se navdušujem nad prelepo naravo. Pogosto se odpravim na sprehod ob morje ali v gozd, na polja, da res začutim primorski zrak in jod v zraku. Narava je prav tako lepa kot na Bohinjski Beli, kjer sem 'zrasla gor'," doda. V novem okolju si je ustvarila nov dom in zdaj še družino. Manca je namreč v zadnjem trimesečju nosečnosti, kar pomeni, da jo bo marca osrečil otrok. "Nekaj najlepšega je opazovati trebušček, ki raste. Fascinantni so tudi prvi otrokovi gibi, ki jih čutiš, kajti takrat se res zaveš, da smo ženske posebna bitja in da imamo privilegij, da nosimo otroka v sebi." Ob partnerju pa ima Manca še eno vlogo, ki jo je odlično sprejela. Njen Borut ima namreč iz prejšnje zveze že eno deklico, ki se z Manco odlično razume. "Tia obiskuje 2. razred osnovne šole in je zelo pridna deklica. Samo upam lahko, da bo moj otrok vsaj pol takšen, kakršna je ona, kajti res je posebna deklica. Je zelo čustvena, z veliko empatije, zabavna, bistra, ubogljiva, zelo vljudna in izjemno zrela za svoja leta. S Tio sva zelo navezani. V življenju ji poskušam biti predvsem prijateljica in zaupnica."

Nosečnost

Tako kot vsaka nosečnica, ki prvič doživlja prihod svojega otroka, se tudi Manca srečuje s številnimi lepotami, ki jih prinaša to radostno obdobje.

"Velika utrujenost me je dajala nekje do četrtega meseca, kar je normalno, saj se v tvoje telo naseli majhno bitje. S slabostjo na srečo nisem imela nobenih težav. Če potegnem črto, sem pravzaprav velika srečnica, kajti moje počutje je zares cvetoče, slabosti nisem imela, trebušček tudi še ni prevelik, kar je bilo za mojo višino pričakovano, skratka, včasih imam občutek, da sploh nisem noseča, saj kar prekipevam od energije. (smeh) Razen tega, da se malce hitreje utrudim in da sem malo bolj nerodna in počasna, me ne pesti nič hujšega, za kar sem izredno hvaležna vsak dan! Nimam želje po kakšni posebni hrani in tudi apetit se mi občutno ni povečal. Res pa je, da jem velikokrat po malo, ker sem hitro sita. Še vedno se poskušam čim bolj zdravo prehranjevati, redno telovaditi, priznam pa, da brez slabe vesti včasih posežem po kakšni sladki pregrehi, ki sem jo prej črtala s svojega jedilnika, saj že od 25. leta pridno skrbim za svoje telo in zdravje, ker močno zagovarjam slogan zdrav duh v zdravem telesu in sladkarij ni na mojem jedilniku. Pri hormonih pa je malce drugače, saj opažam, da sem še bolj občutljiva, še bolj čustvena, še hitreje me stvari prizadenejo. Po drugi strani pa sem še bolj odločna in zrela in najbrž sem posledično iz svojega življenja črtala vse ljudi, ki so mi jemali energijo ali me s svojimi besedami ali dejanji prizadeli," razkrije.

Nasveti

Manca se je že pozanimala o nekaterih stvareh in pri tem ima veliko podpore kar pri svoji sestri. "Sestra ima tri otroke in tudi veliko mojih prijateljic je zelo produktivnih na družinskem področju, tako da mi izkušenj in nasvetov iz prve roke ne primanjkuje. (smeh) Najpomembnejše se mi zdi, da sta otroku v zgodnjem otroštvu, v prvih letih res na voljo oba starša. Bolj kot to, kateri starš ima kakšno vlogo, se mi zdi nujno, da mati vse moči uperi v to, da se oče poveže z otrokom in otrok z njim, kar pomeni, da pusti, da sta otrok in oče veliko časa skupaj, pogosto tudi sama. Le tako moškemu otrok zleze pod kožo. Oče mora biti otroku druga mama, in ne oče. Le tako se bo lahko razvila intimna vez med otrokom in njim, ki bo trajala vse življenje. Igranje nogometa ali učenje vožnje s kolesom sta tu drugotnega pomena. Veliko staršev danes v neusmiljenem tempu življenja ne najde časa za vzgojo otrok in ob tej misli me kar strese, priznam! Hitro življenje od nas na vseh področjih zahteva vse več in težko mi je ob misli, kaj vse bo življenje zahtevalo od mene in mojega otroka čez nekaj let. Poskušala bom vzgajati iz srca, iz izkušenj in iz neke pramodrosti, ki jo imamo ženske za poslanstvo materinstva v sebi."