Simpatična Manca Špik je osvojila slovensko glasbeno sceno s svojim nasmehom in veliko pozitivne energije, ki jo rada seje med oboževalce. Na letošnji Slovenski popevki se je predstavila s pesmijo Kot bi te ustvaril kdo po meni, ki jo je posvetila najdražji osebi v svojem življenju, hčerki Lani.
Pred časom ste z Dejanom Vunjakom izdali pesem Limonada. Če se ne motim, se je ideja o sodelovanju z Dejanom rodila povsem spontano, kar na eni izmed medijskih prireditev?
V zadnjih dveh letih sem res posnela veliko duetov in vsi so nastali povsem spontano. Z Dejanom se poznava že nekaj let, pravzaprav sva se spoznala kmalu po smrti njegovega očeta, ko je Dejan začel pogosteje nastopati in se pojavljati. Srečevala sva se na različnih nastopih in med nama je vedno vladala neka pozitivna energija. Na zabavi po podelitvi medijskih nagrad sva kar tako, za štos, skupaj odpela nekaj pesmi in vsi so naju takoj pozvali, malo v hecu, malo pa najbrž tudi zares, da morava posneti duet. Zakaj pa ne, sva si rekla, in že naslednji dan smo z mojim producentom Raayem kar po telefonu dorekli refren! (smeh)
Sta se z Dejanom ujela tudi po zaslugi pozitivne energije, ki jo oba sejeta naokrog?
Dejan je velik sonček in v njegovi družbi mi ni nikoli dolgčas. Za tako spontan, a hkrati profesionalno izveden glasbeni projekt morata oba izvajalca odsevati približno enako mero dobre energije, da je zadeva uravnotežena. Nekateri mi pravijo, da sem naivna, a jaz še vedno, kljub letom, ki so se nabrala, v ljudeh vidim predvsem dobro. In tako se tudi vedem. Mislim, da imava z Dejanom zelo podoben pogled na svet. Dobro voljo je treba sejati, in to se ti povrne.
Kaj je misel, ki vas hitro spravi v dobro voljo? Si jo ponavljate tudi pred nastopi?
Zadnje dve leti in pol me najbolj razvedri misel na mojo Lano. Ravno včeraj mi je prvič zaželela vse najboljše za moj rojstni dan in sem se zjokala od ganjenosti. Mislim, da je z vsako mamico enako … Zanimivo pa je to, da se pred nastopom vedno skoncentriram in pravzaprav ne mislim na nič, razen na naslednje minute, ki jih bom preživela na odru. Velikokrat se po nastopu dobesedno zgrozim, češ kakšna mama pa si, da v zadnji uri nisi pomislila na svojega otroka … A dejansko padem v neko posebno vlogo, v 'film' Mance kot pevke, in v tistem trenutku nič ne more nadvladati tega posebnega občutka. Mislim, da je to tudi glavni razlog, da petje opravljam s tako strastjo. Ta občutek je kot nekakšna neškodljiva droga …
Pred dnevi ste nastopili na Slovenski popevki. Kateri je bil največji izziv?
Pesem je aranžmajsko zelo kompleksna, saj je bilo z menoj na odru poleg orkestra kar sedem spremljevalnih vokalov. Poleg treh stalnih spremljevalnih pevcev, ki so del celostnega aranžmaja – pripravi ga dirigent –, smo si za ta nastop zamislili pomoč štirih moških vokalov, saj je struktura pesmi kar klicala po pridihu klap. Prav prejšnji teden smo tako sklenili sodelovanje z eno od naših najbolj priznanih vokalnih skupin in fantje so na moje veliko veselje takoj privolili. Na odru Popevke mi je tako družbo delala skupina Eros!
Minilo bo 11 let, odkar ste prvič nastopili na Slovenski popevki. Kakšne spomine imate na to prireditev, tekmovanje?
Uh, že toliko časa? Joj, kako čas leti. Prireditev je takrat potekala v Cankarjevem domu in nikoli ne bom pozabila treh zadev. Prva je bila izjava Tereze Kesovija, ki me je ustavila na hodniku in mi rekla: “Kako je tebe Bog lijepo stvorio.” (Kako lepo te je naredil Bog.) (smeh) Drugo so bile spodbudne besede Lada Leskovarja, takratnega člana komisije, kar mi je res veliko pomenilo, tretje pa moje (pre)kratko krilo, ki je bilo za marsikoga kamen spotike, češ da se za Slovensko popevko ne spodobi nastopati tako pomanjkljivo oblečen.
Česa vse ste se v tem času naučili?
Naučila sem se iz napak, tako kot vsi. Temu lahko rečemo tudi, da so me pridobljene izkušnje utrdile in mi dale potrebno odrsko kilometrino. Številne potrditve, uspehi, priznanja in nagrade so okrepili mojo samozavest in zdaj lahko kadarkoli stopim na oder in odpojem pesem, v katero verjamem, s stoodstotnim verovanjem vase, v svoj glas in v svojo prezenco. Ta odnos občinstvo prepriča in energije se nalezejo tudi sami. Verjamem, da je to edina pot do uspeha.
Kako sami vidite svoj nastop na Popevki, pesem?
Po številnih letih glasbenega ustvarjanja so moji poslušalci že nekako vajeni, v kakšnem stilu se predstavim z novo pesmijo. Govorim žanrsko, po vzdušju pesmi in moči sporočila. Besedilo skladbe, s katero sem se predstavila na Popevki, je napisal Rok Lunaček, pesem pa govori o brezpogojni ljubezni. To je tematika, ki sem jo posebej za to priložnost izbrala zaradi hčerke Lane, ki ji to pesem tudi posvečam! Je pa najbrž res, da se lahko z besedilom poistoveti vsak človek, ki je kdaj koga resnično ljubil.
Vas hčerka tudi sicer navdihuje pri ustvarjanju?
Lana je v zelo ustvarjalnem obdobju in vsak dan pojeva, pleševa, riševa, ustvarjava figurice iz plastelina. Zagotovo zelo spodbudno vpliva na mojo ustvarjalnost! Sicer pa to potrjuje tudi število pesmi, ki sem jih izdala po njenem rojstvu. (smeh) Samo letos bom tako izdala kar štiri single, kar mislim, da je moj rekord!
V katerem pogledu vas je materinstvo najbolj spremenilo?
Dalo mi je tisto potrebno potrditev, ki jo potrebuje skoraj vsaka ženska. Postati mati je najpomembnejša vloga za večino nas, a nikakor ne sme postati edina! Materinstvo me tako uči zelo pomembne veščine uravnavanja več svetov hkrati, spretnega preigravanja različnih vlog … Zjutraj in zvečer sem najprej in predvsem mama, vmes, ko Lano oddam v vrtec ali k varuški, pa tudi kaj drugega. In vse vloge so pomembne in tudi vsi so (smo) lahko srečni le, kadar so uravnotežene in odigrane s srcem. To je moja največja življenjska šola!
Kako pa se je ob Lani spremenila družinska dinamika? Kako slalomirate med najrazličnejšimi obveznostmi?
Na začetku septembra sva se obe z Lano spoprijeli z izzivom njene prve bolj resne socializacije. Lano smo namreč pospremili v vrtec. Po prvem tednu, polnem Laninih solz in mojega sekiranja, ker v vrtcu ni želela jesti, so se stvari hitro umirile. Hvala bogu ima karakter bolj po tatiju in se je v novo družbo hitro vključila. Zdaj je že vse po starem, zjutraj mi že pomaha v slovo, in ko jo pridem iskat, mi nasmejano skoči v objem. Vse to seveda zelo pozitivno vpliva na vse, kar počnem na takšen dan, tako da mi tudi stvari tečejo bolj gladko. Lepo nam je in naj traja.
Besedilo: N. A. // Fotografije: Jaka Bizjak, osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec