Manca se je dober teden po porodu že navadila na novo vlogo mamice. Predvsem na to, da so občutki, o katerih so ji pred porodom pripovedovale mamice, še kako globoki. Zaupala nam je, kako je vse potekalo in kako doživlja trenutke, ko je s svojo nekaj dni staro hčerkico Lano.
Manca je rodila v postojnski porodnišnici po naravni poti s pomočjo analgezije.
"Popadki so se začeli ob treh ponoči in so do šeste ure trajali na dvajset minut. Potem pa so se stopnjevali in vedela sem, da je čas, da greva v porodnišnico," nam pove Manca.
"Ob sedmih sem se tako ulegla v posteljo in priklopili so me na CTG. Dve uri pozneje sem šla v porodno sobo in ob enajstih rodila. Zdravniki so rekli, da sem bila lep šolski primer poroda, ki bi bil za v knjige. Res je šlo vse gladko in po šolsko. Celotna izkušnja je bila zelo lepa in ni mi žal, da sem se odločila za epiduralno analgezijo. Z vsemi prijateljicami, ki so v veselem pričakovanju, sem že delila to pozitivno izkušnjo. Takšne stvari zame niso tabu in rekla sem si, zakaj si ne bi pomagala, če je možno. Porod je za mamice, ki prvič rodijo, na splošno nekakšna travma in tudi sama sem boječe narave, kar se tiče bolečin. Zato sem si rekla, da ne bom sploh razmišljala, in ni mi žal. Rodila sem s takšno lahkoto, prav tako nisem bila nič utrujena in naslednji dan sem bila že na nogah. Bi se pa rada zahvalila ekipi, ki me je spremljala, dr. Merlu in osebju ter babici Katji Šantelj."
SKUPAJ
Med porodom je družbo Manci delal tudi njen partner Borut.
"Prisoten je bil pri Tijinem porodu in zdaj tudi pri Laninem. Zelo je užival. Bil je zelo diskreten in na dosegu moje roke. Naredil je vse, kar sem ga prosila, potem pa se umaknil. V takšnih trenutkih je ženskam zelo pomembno, da imajo ob sebi partnerja, ki jih podpira. Težko bi rodila brez njega in res je fajn, da imaš ob sebi nekoga, da te prime za roko, da ga lahko stisneš, ko pridejo bolečine. Je res nekakšna varnost, ki jo imaš v njem, ko je ob tebi," še doda Manca. Družinica je tako že nekaj dni doma in Manca se je počasi že navadila na nov ritem, ki ga je prineslo življenje.
"Čez vikend sva bili v porodnišnici, v ponedeljek pa sva prišli domov. Zdaj je tako nekaj dni, kar uživamo," doda. Res je, da veliko žensk doživi različne čustvene in hormonske spremembe in marsikatera se ob prihodu domov tudi razjoka.
"Meni se to ni dogajalo, ko sem prišla domov, ampak me je neka negotovost lovila že med nosečnostjo. Nisem si znala predstavljati, kako bo. A takoj ko sem jo naslednji dan po porodu (prvi dan otroka mamicam vzamejo, da se odpočijejo) dobila k sebi, sem se razjokala kot otrok. Ta čustva so prišla za mano. Takoj sem se zaljubila in mislim, da še nikoli v življenju te sreče nisem občutila tako, kot sem jo ob njej. Tudi zdaj, ko jo gledam, kar jokam. Ne morem dojeti, da je to moj otrok. Tako lepo mi diši, tako je mehka in nežna ter pridna. Nič ne jamra, lepo spi in čutim, da je res zelo nežna punčka," še pove.
MIMA
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču