Manca Špik: Z Lano sta že odšli domov

Najdlje je čakala posteljico trgovine Pikapolonica, saj je bila zaradi velikega zanimanja nekaj časa razprodana. (foto: Primož Predalič, Helena Kermelj) Primož Predalič, Helena Kermelj
Vir: Story
1. 4. 2016

Čeprav je Manca Špik ob zaključku preteklega tedna sporočila veselo novico, da je na svetu pozdravila malo Lano, se je Story le nekaj dni pred prihodom novega družinskega člana družil s svetlolaso glasbenico. Med pogovorom smo pokukali v otroško sobico ter spregovorili o tem, kako veliko družino si želi ustvariti.

Story: Manca, kaj vse je bilo pri vas na seznamu, ko ste opremljali vse potrebno za prihod dojenčka?

Moja učiteljica nemščine Blanka mi je med nosečnostjo močno stala ob strani z vsemi nasveti in tudi s seznami stvari, ki jih nujno potrebujemo ob prihodu novorojenčka. Tako so se na seznamu znašli posteljica, banjica za kopanje, igračke, pleničke, kozmetika, oblekice, stekleničke, dudice, električna črpalka in podobne stvari.

Story: So bile kakšne stvari, za katere ste si rekli, da boste s tem še počakali in videli, ali boste to sploh potrebovali?

Mislim, da se vsi starši pred rojstvom otroka srečujemo s tem, kaj kupiti, da bo doma ob prihodu novorojenčka vse, kar je potrebno. Spominjam se vseh potepanj po trgovinah z željo, da bi imela vse, saj je vse tako majhno in prikupno in tako novo zame. Potem pa sem se nekega dne ustavila in si rekla, da bo vse počakalo na istem mestu, če bo moj otrok to res potreboval, in bom lahko stvari kupila tudi pozneje, če se tako izkaže. K sreči me je prijateljica Blanka s svojim seznamom stvari, ki jih nujno potrebujem, zelo 'prizemljila', za kar sem ji zelo hvaležna. (smeh) Menim, da z nakupi nisem pretiravala in da imam doma res le stvari, ki so nujno potrebne.

Story: Kaj menite o velikih družinah?

Imam sestro Mojco, ki je dve leti starejša od mene, in ne predstavljam si odraščanja in življenja brez nje. Tako močno sva povezani in tako veliki zaveznici sva. Ljudje so se vedno hecali, da imam dve mamici, tisto, ki me je rodila, in sestro - mamo, ki je pazila name, me učila prvih stvari, tudi vragolij, in s katero sem preživela največ časa. Brez nje zagotovo danes ne bi bila takšen človek, kot sem, za kar ji bom vedno hvaležna. Mojca ima tri otroke, Katko, Svita in Sofijo, in res že komaj čaka, da bo prvič postala tudi teta. (smeh) Vedno sem ji govorila, da je to drugačna vloga v primerjavi z materinsko, tako da sem vesela, da ji lahko vsaj enkrat vrnem. (smeh)

Story: Pa bi tudi sami imeli veliko družino?

Za zdaj sem presrečna, da bom sploh imela enega otroka, saj sem v zadnjih letih zaradi težav skorajda že obupala. No, pa je posijal žarek sreče tudi zame in komaj čakam, da se preizkusim in zaživim v najpomembnejši življenjski vlogi, ki sem si jo toliko časa želela. Hvaležna sem do neba, da me je doletela vloga mame! S številom otrok se ne obremenjujem preveč, kajti, kot rečeno, presrečna sem, da bom imela vsaj enega, če pa bo narava poskrbela še za kakšnega, bom seveda še toliko bolj vesela.

Story: Sobico ste pred kratkim tudi uredili. Na katero stvar ste najdlje čakali in česa ste se najbolj veselili?

Res je, sobica že čaka, da se v njo naselijo otroški vonj, čista, lepa energija pa tudi jok. (smeh) Najdlje sem čakala posteljico trgovine Pikapolonica, saj je bila zaradi velikega zanimanja nekaj časa razprodana, jaz pa sem si jo za svojega otročička tako močno želela, da sem bila pripravljena čakati in s tem tudi tvegati, da mogoče do poroda sploh ne bo stala v najini spalnici. (smeh) No, k sreči sem jo prejela pred nekaj dnevi, tako da že veselo čaka na vse prespane noči. (smeh)

Story: Verjetno imate tudi že nekaj igračk v sobici. Se morda spomnite kakšne svoje igrače?

Igračk imamo pri nas doma res ogromno, seveda tudi zaradi Borutove hčerke Tie, ki se rada kratkočasi z različnimi igračkami, od sestavljank, družabnih iger do plišastih igračk in barbik. Sama sem bila kot otrok precej fantovske narave, saj sem se najraje podila s sosedom po gozdu, se igrala z avtomobilčki, izvijači, s katerimi sem popravljala pokvarjene predmete, in z blagajno, saj sem imela svojo prvo 'lastno trgovino', in drugimi netipičnimi punčkastimi predmeti. (smeh) Dedek se je celotno moje otroštvo hecal, da so mi 'tisto nekaj' pozabili prišiti ob rojstvu. (smeh)

Napisali MIMA, Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič, Helena Kermelj

Značke: Manca Špik
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story13/2016

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 13/2016

Story 13/2016, od 24. 03. 2016