Kapetan vijoličastih Marcos Tavares se je leta 2008 preselil v Slovenijo, kjer si je z družino ustvaril dom. V družbi žene Leticie in štirih otrok mu nikoli ni dolgčas, za dodatne izzive pa poskrbijo vse nogometne tekme in obveznosti, ki jih ima kot kapetan priznanega nogometnega moštva. Ampak Marcos vse to opravlja z velikim veseljem.
Marcos Tavares se je rodil v mestu Porto Alegre v Braziliji, kjer dečkom že ob rojstvu podarijo nogometne žoge. Njegov oče ga je v želji, da ne bi skrenil s prave poti, pri osmih letih odpeljal na igrišče, kjer je Marcos začel svojo poklicno pot. Seveda je že prej igral ulični nogomet, kot so to počeli njegovi vrstniki, ampak odločilno je bilo prav to, da je zajadral v profesionalne vode. "Brazilija je znana po uličnem nasilju in kriminalu. Tudi sam sem doživel veliko stvari. Oče me je želel obvarovati, zato me je spodbujal k nogometu," pojasni Marcos. "Ko sem bil mlajši, sem naredil veliko stvari in danes me ni sram tega priznati, povedati. Zato tudi pišem knjigo. Rad bi, da ljudje spoznajo moje življenje in vse to, kar sem doživljal. Kriminala je veliko, in če živiš v Braziliji, se moraš naučiti tudi živeti s tem. Ali se braniš ali pa si žrtev. No, vse te zgodbe bodo zajete v moji knjigi."
Skromno življenje
Marcos je z družino živel v skromnih razmerah in naučil se je, kaj pomeni, če imaš vse, in kako je, če nimaš ničesar. Danes svojim otrokom poskuša dati čim več, saj ne želi, da bi spoznali to, kar je sam doživljal. "Nisem razsipen. Recimo, do danes si nisem kupil avta, pa čeprav bi se lahko vozil v kakšnem res dobrem. Ampak imam klubski avto in vem, da ne potrebujem drugega. Sploh pa ne zato, da bi pokazal ljudem, da si neko stvar lahko privoščim. Zato tudi prek humanitarnega društva pomagam ljudem, ki potrebujejo določene stvari. Pomagam zaporom, materinskemu domu, družinam, ki nimajo denarja za osnovne potrebe. Začel sem pisati tudi knjigo, za katero upam, da bo končana prihodnje leto. Govorila bo o mojem življenju, o stvareh, ki sem jih doživel. To, o čemer se danes pogovarjava, je le delček vsega, kar sem v življenju doživel in se naučil." Marcos ima veliko družino in rad se pošali, da ima kar malo vojsko. "Natalija je stara 16 let, Marcos 11, Joshua sedem in dvojčici Hadasa in Ariella pet, Lahko pa si predstavljate, kako je, ko je treba nakupiti hrano in oblačila ... ampak srečen sem in molim vsak dan, da bi jih lahko nahranil in jim zagotovil zdravje. Nič ni pomembnejše od tega!"
Ostal bo v Mariboru
Vzorni kapetan, trikratni dobitnik priznanja vijol'čni bojevnik in tudi najboljši strelec kluba vseh časov – vse to je Marcos že dosegel, njegove želje pa segajo še dlje. "Moj cilj je, da bi postal najboljši strelec v prvi ligi. Manjka mi 19 golov, in to želim doseči prihodnje leto, in še enkrat ligo prvakov. To je moja želja." Seveda je zaradi dobrih uspehov postal tudi ljubljenec mariborskih navijačev in legenda kluba NK Maribor. Pritiski so zaradi tega še večji. "Kamorkoli grem, me ljudje ustavljajo na ulici, prosijo za avtograme, slike. To imam rad, je del moje kariere. Tega ne delam zato, ker bi moral, ampak ker me veseli. Maribor sem sprejel za svoje mesto, svoj dom in tukaj bom ostal. Želim igrati do 35. leta. Zdaj sem star 31 let in do takrat bi si želel najvišjo, top formo. Kaj bo v prihodnosti, pa sam Bog ve. Upam, da bo mi bo pot naklonjena in da bom lahko živel za to, kar počnem najraje." Marcos pa ni uspešen samo na zelenici, ampak tudi v zasebnem in poslovnem življenju. Pred kratkim je predstavil svojo penino Tavares v sodelovanju z Vinagom, nato hostel in zdaj še lokal Tapas. "Širimo se, to je moja blagovna znamka. To želim in počasi se vzpenjamo. Rad bi postavil temelje za nadaljevanje dela po končani profesionalni karieri," nam je še zaupal Marcos.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču