Marijan Smode z Matozom slavil na sodišču

"Zdaj lahko svojim trem otrokom pogledam v oči ..." (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Lea
14. 11. 2013

Zadeva 'živa meja', ki sta ji glasbenik Marijan Smode in odvetnik Franci Matoz posvetila več kot desetletje sodniških let, je pred dnevi doživela svoj epilog.

"Končno! Po 12 letih sem dokazal, da nisem 'bad boy'. Zmagal sem tudi na drugostopenjskem sodišču proti občini Dravograd in dokazal, kdo je imel v tej zgodbi, zaradi katere sem osebno zelo trpel, prav," je prijateljem takoj po razsodbi vzhičeno zapisal Marijan.

Ko je leta 1984 glasbenik kupil zemljo in na njej začel graditi stanovanjsko hišo, si niti predstavljal ni, na kakšno kalvarijo se podaja. Z občino se je lepo dogovoril, kako lahko svoje zemljišče ogradi, in strinjali so se, da je izvedba lahko naravna. Kot mejo je tako zasadil omorike, ki so ščitile pred prahom in hrupom z bližnje ceste, ki je bila takrat še makadamska.

Živci so popuščali

"Na začetku 90. let je lokalna skupnost začela rekonstrukcijo ceste, ki teče ob mojem zemljišču. No, to so opravili zelo po domače in so se brez mojega soglasja nesorazmerno približali in del cestišča in mostu celo zgradili kar na moji zemlji," začne pripoved Marijan in nadaljuje: "Na tem delu cestišča je zaradi tega prišlo do zmede, za kar pa so okrivili kar mene, zaradi česar sem bil zelo prizadet, saj nisem bil kriv za nastalo stanje. Pristojni so nato na osnovi nezakonitih odločb, kakor je v sodbah ugotovilo Upravno sodišče, pred katerim je Občina tudi sicer izgubila vse tožbe, preprosto posekala vseh 200 zelo lepih štirimetrskih omorik, za katere sem precej časa lepo skrbel in so mi veliko pomenile."

A na vsa njegova opozorila se takratni župan Rado Krpač in direktorica Lidija Požgan nista odzvala. Nepravičnost je Marijana tako zelo bolela, da je sprožil pred Upravnim sodiščem več postopkov, ki jih je Občina Dravograd gladko izgubila, a kaj ko on niti pozneje ni mogel več let na kakršenkoli način ograditi svojega zemljišča. "Nagajali so mi, tako da prav z grozo pogledam fotografije iz tistega časa. V kakšni okolici sem moral živeti s svojo družino! Z gramoznega cestišča se je neprestano valil prah, otroci sploh niso bili zavarovani pred bližnjo cesto, saj je bila pred tem živa meja naravna ovira ... Živci so čisto popustili, sodišču pa se je zdelo, da tovrstno trpljenje ni vredno niti evra odškodnine in so prisodili samo odškodnino za materialno škodo."

Zadoščenje je moralno

Nagajanje pristojnih pa je po nekaj letih presekalo šele Ministrstvo za okolje z odločbo, v kateri je odločilo, da lahko Marijan parcelo ogradi z dvometrsko betonsko-leseno ograjo na istem mestu, kjer so bile smreke.

"Torej ni bilo s tem, kje so bile zasajene moje rastline, nič narobe, kakor je trdila Občina," je sklepal glasbenik in se težko sprijaznil s tem, da mora gledati namesto zelenja, zaradi katerega se je pravzaprav preselil na deželo, betonski zid. A so bili za njim vsaj otroci bolj varni ... Zaradi vse nastale škode pa je vložil še odškodninsko tožbo ... pred točno 12 leti.

"Odškodnina ni v obsegu, kot sem menil, da bi bilo pravično, a imam moralno zadoščenje. Bolelo me je, ker sem bil v medijih označen kot negativec, ki dela zdrahe. Olajšano zdaj lahko svojim trem otrokom pogledam v oči ..." zadovoljen konča svojo pripoved Marijan.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri