Igralka, ki jo večina pozna iz serije Reka ljubezni, je v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarila približno 80 vlog.
V seriji Reka ljubezni igrate Terezo Božič, ki je nežnejša različica njene sestre Angelce. Vam je Tereza podobna ali ste se težko vživeli vanjo?
Tereza je imela in še vedno ima precej težje življenje kot jaz. Glede njenih občutkov in razpoloženj pa nimam težav, črpam jih iz izkušenj in fantazije.
Na snemanju preživite veliko časa s soigralko Tejo Glažar. Sta prijateljici tudi zasebno?
Največ prizorov odigram z njo. Občudujem jo, s svojo energijo me navdihuje. Zasebno se skoraj ne srečava. Ona po snemanju odleti v Novo Gorico ali v Staro Ljubljano, jaz pa domov ali na Jezersko.
Je za vas pomembno, da se s soigralci razumete tudi, ko kamere ugasnejo?
Najbolj pomembno je, da se s soigralci razumem, ko so kamere prižgane! Ko pa ugasnejo, in če je kakšna zabava ali piknik, pa rada prisedem. Veseli me, da se razumemo.
V seriji Usodno vino ste upodobili neprijazno in radovedno Nežo Fažon. Je večji izziv igrati negativne like kot pozitivne?
Pravzaprav je v vsakem liku nekaj dobrega in nekaj manj dobrega. Ko se vržem v karakter, mu sledim. Sprašujem se o razlogih, zakaj kdo ravna na določen način. Tudi »negativko« Nežo Fažon sem razumela in uživala v njej.
Nekatere igralke pravijo, da je pri snemanju serije izjemno naporno zgodnje vstajanje. Kaj je za vas največji izziv pri snemanju Reke ljubezni?
Nimam težav z zgodnjim vstajanjem, ker se to ne zgodi vsak dan. Glede snemanja pa – pomembno je, da sem sproščena in da mi je jasno, kaj moj lik hoče v tistem trenutku.
Po končanem študiju ste se leta 1975 zaposlili v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer ste ustvarili približno 80 vlog. Na katere ste najbolj ponosni?
Rada se spominjam Štorklje v predstavi Ujetniki svobode, Oslička Sivčka iz Medveda Puja, pa Pie iz Zločina na Kozjem otoku. Uživala sem v vlogi Susn IV v predstavi Susn in ponosna sem na vlogo Arkadine v Čehovi Utvi. In potem je še Insa Breydenbach v predstavi Ena in druga ter Veronika v Portretih. Gotovo sem še katero pozabila!
Kdaj ste se navdušili za igralski poklic?
Ko sem bila še zelo majhna, sta me moji teti peljali v gledališče na otroško predstavo. Tiste slike še vedno ohranjam v spominu. Verjamem, da dogodki iz otroštva vplivajo na poznejše odločitve.
Zaradi snemanja serije in gledališkega ustvarjanja imate najbrž zelo malo prostega časa. Kaj najraje počnete, ko ste prosti?
V prostem času se sprehajam ali pa pulim plevel na vrtu.
Poleg na televiziji in v gledališču ste igrali tudi v nekaterih slovenskih filmih. Ste ljubiteljica slovenskega filma? Kateri vas je nazadnje navdušil?
Ja, rada grem v kino. Nazadnje sem gledala slovenski film Ne bom več luzerka. Jokala in smejala sem se hkrati!
Domnevam, da zaradi narave poklica veliko berete. Katero literaturo najraje izberete?
Včasih iščem kakšen karakter tudi v literaturi. Za veselje pa najraje prebiram finskega avtorja Arta Paasilinna. Njegovi svobodni in malo posebni liki me pritegnejo.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografija: arhiv Pop TV
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču