Po televizijski in radijski karieri se je Marjan Šarec podal v popolnoma drugačne vode in postal župan. Humoristične vloge je zamenjal za resnejšo vlogo, a njegova najresnejša in najbolj odgovorna je vsekakor vloga očeta in moža. Pokukali smo v njegovo zasebnost, njegov dom v Šmarci pri Kamniku.
S soprogo Barbaro sta par še iz študentskih dni. Ona je po poklicu profesorica italijanskega in slovenskega jezika, on diplomirani AGRFT-jevec. Starša dveh živahnih deklic, 5-letne Gabrijele in 7-letne Vivijane, ne marata pretirane pozornosti in se najbolje počutita v zavetju svojega doma. Soproga pravi, da je ona vsekakor v boljšem položaju, saj jo le redkokdo pozna kot 'županovo ženo':
"Če grem kam sama z otrokoma, mislim, da me velikokrat sploh ne prepoznajo, niti v Kamniku. Sicer pa tudi Marjan ne mara hoditi po trgovinah, zlasti ne v velike trgovske centre. Včasih smo za rojstne dneve hodili na kosilo v gostilne, potem pa je Marjan pred dvema letoma prosil, da bi raje imeli zabavo doma, kjer je bolj sproščen. Raje sam peče doma, kot da gremo v gostilno."
Marjan pripomni: "Bolj mi prija umirjeno življenje, rad sem doma. Razumem tiste, ki so vsak dan doma, da potem že hrepenijo po dogajanju. Jaz pa imam vedno nekaj, zato se drugače sproščam. Najraje se ukvarjam z vrtom. Spet imam za posaditi eno rožo, hibiskus." In zanj je tudi najlepše darilo, ko dobi kakšno rastlino, ki jo potem posadi in opazuje, kako raste. Okoli hiše imajo velik vrt z negovano trato:
"Z vrtom je veliko dela, uro in pol kosim vse skupaj. Take stvari rad počnem, nisem ravno kakšen James Bond, rad imam umirjene stvari," še doda.
Njegova velika strast je tudi gasilstvo, nedavno pa si je omislil še staro vozilo, lado nivo, s katerim se zdaj najraje prevaža po stranpoteh: "To lado sem kupil, ko je sodelovki umrl oče in je iskala kupca. Odločil sem se, da bi to pa jaz vzel. Najprej je mislila, da se hecam. Naš dedi, ki je avtoličar, jo je potem malo uredil in prenovil. Takoj ko je bila urejena, je dva dni pozneje nastopil žled in sem šel lahko takoj v akcijo, saj sem imel primeren avto za teren in take razmere."
Čeprav je Marjan pred TV-kamerami in radijskimi mikrofoni ves čas igral humoristične vloge, pa zasebno ne stresa šal iz rokava: "V zelo ozkem krogu, domačim povem še kakšno šalo. Na funkciji pa moraš paziti, ker ljudje ne razumejo vsake šale. Potem takoj dobiš nazaj: 'Kaj pa je mislil s tem?' Humor je treba tudi razumeti in kjer je to lahko delikatno, je bolje, da ga ni. Imaš manj sitnosti. Drugače pa že prej nisem na splošno zabaval vsake družbe. Nihče od nas, ki smo bili komiki, ni zasebno velik zabavljač. To je znano."
In tudi zdaj, ko v vlogi matičarja kdaj poroči kakšen par, včasih še kdo pričakuje, da bo na obredu stresal šale, pa jih ne: "Ženina prijateljica je povedala, da so na neki poroki pričakovali, da bom potem kar stresal šale, pa so bili razočarani, ker sem bil popolnoma uraden. Na živce mi gre, če kdo ne ve, kam kaj spada. Recimo če pridem na neki vesel dogodek, potem mi ne paše zamorjen program. Jaz vedno pravim, da frajtonarica za na kor ni, orgle pa za na ohcet ne." In ko poroča pare, gre z njim včasih tudi njegova starejša hči: "Rada gre z mano. Enkrat je nesla prstančke, drugače pa mi pomaga nesti knjigo, je moja mala pomočnica."
Seveda nas je takoj zanimalo, kakšno poroko pa sta imela pred devetimi leti z ženo?
"Poroka je bila na gradu Jable, v Mengšu, imela sva klasično poroko v gostilni. Igral je ansambel Nagelj in imela sva 80 svatov. Najprej je bila civilna poroka, nato slikanje, nato pa še cerkvena. Nič nismo komplicirali. Na poročno potovanje sva šla pa v Tunizijo. Naslednje leto bova praznovala 10 let, ampak ne načrtujeva ničesar posebnega. Le s pričama in njunima partnerjema greva na večerjo."
Pravega nasveta za uspešen zakon nima, pravi le: "Potrpežljivost in kompromisi. Ni recepta, vsak ga vodi po svoje. To je tako, kot če 100-letnika vprašaš, kaj moraš jesti, da jih boš doživel toliko tudi sam."
Stikov z nekdanjimi sodelavci, Sašem Hribarjem, Jasno Kuljaj, Tinom Artačem, Juretom Godlerjem in drugimi nima rednih: "Če bi se srečali, bi bilo seveda tako, kot da se ne bi nikoli razšli. Ampak imamo pa vsak svoje obveznosti. Vabim jih že dolgo, Saša recimo, naj se oglasi v Kamniku. On je tudi poseben človek, pa saj smo bili sami taki skupaj. Nihče od nas ne mara nakupovalnih centrov na primer." Na svoj način pa ostaja še vedno povezan s svojim nekdanjim mentorjem pri diplomi na AGRFT-ju, legendarnim slovenskim igralcem Borisom Cavazzo:
"Stikov žal nimava več. Zadnji stik je prek otrok, ker poslušajo Škrata Kuzmo, pravljico na cedeju, kjer Cavazza govori v dolenjskem dialektu. Z Borisom se nisva videla že zelo dolgo, ampak on mi je ostal v zelo lepem spominu. Po eni strani je bil strog, samo ti je znal povedati, kako igrati. Uči filmsko igro in te hkrati uči, kako biti naraven. Če ne bi prišel k njemu v letnik, vprašanje, kako bi bilo, bi sploh imel tako veselje do igranja. Z njim sem se pa zelo ujel. Zna pritegniti ljudi, je moj tip človeka. Normalen, življenjski, nima tabujev, kdaj tudi 'zakolne'. On je dal toliko stvari skozi v življenju, da se to vidi. Ne komplicira pri vsaki stvari in ne odkriva tople vode in pove tako, kot je, to mi je všeč."
Pa je Marjan prebral Cavazzevo biografijo, eno najbolj branih in izposojenih knjig v knjižnici? "Ne, začel sem, pa nisem končal. Če so mi jo pa prej vzeli. Prebrala jo je tudi žena in vse njene prijateljice. Se moram pozanimati, pri kateri ženini prijateljici je ostala, da jo dobim nazaj. Knjigo sem šel namreč takoj kupit, ko je izšla."
Sicer pa Marjan Šarec prisega na preprosto življenje: "V prvi razred sem prišel na Duplico, letos bo ravno 30 let, od kar sem začel tukaj obiskovati prvi razred. Tako mi je že od nekdaj blizu podeželsko življenje. Nikoli tudi nisem prisegal na noben prestiž, sploh pa ne prestižne blagovne znamke."
Ko smo ga tako povprašali o modi in blagovnih znamkah, na katere prisega, je bil rahlo v zadregi: "Nosim poročni prstan in uro. Ura ni dragocene blagovne znamke, je Fossil, nekdo mi je celo očital, da bi moral kot župan imeti boljšo uro. Kupil sem si jo, ko se je prejšnja pokvarila. Recimo poročna obleka je bila tipičen primer, kako nakupujem. Prehodili smo vse trgovine, od Mure do Laboda, takrat so se kupovale moške obleke za približno 120 tisočakov, potem pa sva šla z Barbaro v Zaro in sem jo dobil za 40.000 takratnih tolarjev.
Več stroškov pa ima z domačo hišo, domačijo, v kateri je odraščal. Njegova starša sta žal že pokojna, a hišo se trudijo redno vzdrževati: "Vsak, ki ima hišo, ve, da nikoli ni nič dokončano. Odkar pomnim, jo popravljamo. Hiša je iz leta 1944, ker je takrat pogorela. Med vojno so jo potem ponovno postavili, ampak smo jo vedno nekaj popravljali. Ves čas smo imeli tako pri hiši najrazličnejše mojstre. Eni so dobri, drugi ne, se ne potrudijo. In na žalost je več slednjih." Marjan sicer ni gledal igre Borisa Kobala Kdo vam je pa to delal?, ki to situacijo odlično in na humoren način prikazuje, si pa misli, da je Boris zadel v polno:
"Zdaj na primer imamo že stara okna, jih bo treba zamenjati. Nazadnje smo prenovili kopalnico. To je bila tudi zanimiva zgodba. Najslabši so taki mojstri, ki samo naložijo delo svojim delavcem, niso pa osebno angažirani. Menim, da moraš biti pri vsem zraven, ves čas prisoten tudi na terenu."
In kaj bi Marjan Šarec počel, če ne bi bil župan?
Povedal je, da se s tem zdaj ne obremenjuje in da ga še vedno čaka služba na RTV Slovenija: "Bil sem zaposlen kot novinar urednik, v 36. plačilnem razredu, v razvedrilnem programu." Po novem je urednik razvedrilnega programa sedaj Mario Galunič, se z njim dobro razume?
"Ja, pri njem sem v bistvu začel v Zoomu leta 2000, ko sva z Deso Muck imela prvič svoj pogovor. Prvič sva se videla, brez vaje in sva šla takoj v živo. To je bilo super, jaz sem užival, v živo mi je bilo najbolje. Tako sem v oddaji Na zdravje vedno norel, ker smo vedno 100-krat ponavljali isto stvar. Tudi občinstvo je potem utrujeno. Ko je publika prvič videla en štos, so se pristno smejali, ko si ga pa štirikrat ponovil, so pa že vse vedeli in ni bilo smeha. Zadnjič enkrat sem celo hčerki peljal na snemanje oddaje Moja Slovenija, zelo sta uživali, saj je to njuna priljubljena oddaja. Ko sem torej slišal, da bo Mario urednik, sem si takoj misli, da red pa bo zagotovo."
Napisala: Nina Keder
