Tako je Marjan Zgonc v karieri prvič na odru vzel v roke kitaro. Videti je nekako drugače, a poslušalcem je, kot kaže, všeč.
Začel pri strunah
Igral jo je že nekoč, preden je sploh začel javno peti in nastopati. Potem pa je to nekako zamrlo. Ko je začel peti, se je na odru držal le mikrofona. Ko poje, se namreč povsem preda izvajanju pesmi, ob čemer izvedbo pospremi tudi z značilnimi kretnjami ter gibi. Takrat ni ne časa ne možnosti, da bi v rokah držal še kitaro. Pravi, da tudi na splošno ni tip pevca, ki bi na odru še brenkal na strune, čeprav se pred občinstvom počuti kot doma. A glede na načrte, ki jih pripravlja, se je letos odločil za rahlo glasbeno spremembo in presenečenje.
Drugačni takti
Ne gre za kaj drastičnega, saj se namerava še naprej držati preizkušenega recepta v glasbi, ki jo imajo poslušalci radi. Ker na slovenski sceni tega manjka, se je odločil za južnoameriške ritme, ki si jih ni moč zamisliti brez kitare. Ker je minilo že precej časa, pa je bilo treba obnoviti in osvežiti znanje ter obuditi spretnosti prstov. Vendar je obnavljanje znanja včasih težje in počasnejše kot učenje od začetka. Človeku se namreč zdi, da nekaj zna ali da se spominja, spomin in prsti pa pravijo drugače. Zato se je odločil za najboljšo učno varianto. Znanje obnavlja po literaturi, za kar si je priskrbel tri učne cedeje in knjige. Želi si, da bi pri naslednji zgoščenki na kitaro igral že sam. Ker ima časa za to zaradi številnih obveznosti in nastopov malo, izkoristi vsak trenutek, ki je na voljo, da poprime za novo spremljevalko na nastopih.
1 / 2
Čeprav občinstvo navdušuje s svojim glasom in melodijami, je sklenil, da ga preseneti še s čim novim.