Marjan Zgonc je eden tistih, ki moč in vlogo glasbe še kako dobro poznajo. Prepeva že veliko let, nastopa doma, poleg tega pa tudi za slovenske zamejce skoraj po vsem svetu.
Težko bi verjel, da bi našli koga, ki politike milo rečeno nima vrh glave. Pa najsi bo domača, tuja ... ali kakršnakoli in čigava koli že. In v časih, v kakršnih živimo, ni le neločljivi, ampak neločljivo nadležni del našega vsakdana, saj ljudem pravzaprav prinaša le večno nejevoljo, slabe razmere in podobno. Zakuhala je namreč marsikaj, česar običajni ljudje ne bi nikoli. In če politika ločuje, zagotovo združuje glasba. Univerzalni jezik, ki ga razumejo povsod in ki ne pozna meja, most prijateljstva ...
Nič novega sicer, a vendarle nekaj, kar ljudje na splošno kar radi in prevečkrat pozabimo, pa je tako preprosto. Marjan Zgonc je tisti, ki ve, da glasba zbliža ljudi, saj del domovine prinaša ne samo ljudem v daljnih deželah, ampak tudi čisto blizu in celo doma. Glasba potolaži, prinese dobro voljo, pobota, tke in ohranja prijateljstva. In tega se je lotil tudi sam.
No, ne čisto sam, ampak skupaj s še nekaterimi ljudmi dobre volje, ki verjamejo v prijateljstvo, dobre ljudi in lepe stvari. In ki se radi spomnijo tudi minulih, čeprav ne tako zelo davnih časov. Zase pravi, da je jugo nostalgik. Tako kot še toliko drugih in pravzaprav vse več in več ljudi. Tistih, ki pomnijo, kako je bilo včasih. V dobrih starih časih, kot običajno rečemo. Še preden so vojne in različne, predvsem politične, razprtije naredile svoje. A ne pri vseh ljudeh in ne povsod. Prav nasprotno. Ne glede na vse, kar se dogaja okoli nas, se ljudje spet počasi, a vendarle vse bolj zavedamo nekaterih stvari.
Dve izmed takšnih sta tudi Marjanovi zadnji skladbi – dueta s klapo Tramuntana in Matijo Pužem. Pesmi o hrepenenju po nekdanjih, lepših in bolj pravičnih časih, pozitivnih stvareh, že skoraj ali celo pozabljenih vrednotah, dobrih ljudeh ter o prijateljstvu. O nečem, kar ljudi združuje, čeprav smo si med seboj seveda, hvala bogu, tudi različni.
"Nihče me ne more prepričati, da včasih ni bilo drugače in predvsem boljše. Mogoče ne prelepo, niti idealno, a vendarle tako zelo lepo, da ni moglo trajati in da se je nekega dne končalo. Bili so drugačni časi, drugačne razmere in tudi drugačni ljudje. In to pogrešamo številni. Samo okoli sebe se ozrite, niti ni treba prav daleč, pa vam bo takoj jasno ..." pravi.
Ideja o tem zapeti se mu je tako zdela odlična in takoj se ji je pridružil. Nastali sta namreč skladbi Dalmacija in Slovenija ter Stara hiša. "Povsem jasno je, da ne bomo rešili in tudi ne spremenili sveta, niti ni to naš namen, je pa vseeno čas, da se nekdo teh stvari loti tudi tako. Vesel sem, da smo se tega lotili prvi, in kot kaže, tudi uspešno. To, kar smo naredili, je zares v nekem smislu drugače in tudi dosedanji odzivi ljudi so osupljivi, to povsem mirno lahko rečem," nadaljuje.
In kaj tako posebnega ali drugačnega so naredili? Skladbo, kakršne vsaj na ta način in s takšno vsebino ter sporočilom doslej še ni nihče. Tako preprosto, da bolj preprosta morda že ne more biti. Pesem o dolgoletnih sosedih, ki so si seveda različni v veliko stvareh, a obenem v drugih tudi podobni in predvsem že dolgo tudi prijatelji. Zgodbo o nekem sobivanju, nostalgiji in vsem, kar to prinaša. In zgodbo, ki je ni razdrla niti politika.
"Ideja sama se je porodila tekstopiscu Romanu Turnšku. Z Robertom Grubišićem, enim od najbolj znanih in najuspešnejših hrvaških skladateljev, sta se o njej pogovorila in nastala je skladba Dalmacija in Slovenija, ki smo jo zapeli skupaj z eno najbolj znanih hrvaških klap Tramuntana. Robert je naredil čudovito melodijo, Roman pa prekrasno slovensko-hrvaško besedilo. Še zdaj težko verjamem, da je tekst nastal v vsega nekaj več kot pol ure! Tako lepe in sporočilne, a hkrati preproste skladbe še nisem pel. Zdaj začenjamo promocije, ta pesem bo tudi naslovna na moji novi zgoščenki, ki izide te dni," doda.
Zanimivo pri tem je, da bo skladba odmevna, in to na dva načina.
"Za pokušino smo jo v poslušanje dali že veliko ljudem in ne glede na njihov siceršnji glasbeni okus so brez pretiravanja nad njo navdušeni vsi. Presenetilo pa nas je, da so jo sicer redki, a vendarle, označili za neke vrste politično, čeprav to sploh ni, niti ni bila tako mišljena. To nas je presenetilo še toliko bolj, ker je v resnici skladba popolno nasprotje kakršnikoli politiki in daleč od nje, saj govori o prijateljstvu in mostovih med različnimi ljudmi, in to kljub njihovim razlikam. Naš namen je bil spregovoriti na splošno o stvareh, ki obstajajo že zelo dolgo in ki zadevajo veliko ljudi."
In očitno je to zlahka verjeti. Pesem, ki je dobila tudi že video podobo in ki bo prvič predstavljena v petek, 16. maja, ob 21. uri v ljubljanskem Nebotičniku, se namreč zares že dotika ljudi. Po tistem, ko jo je na primer v svoji oddaji na Radiu Slovenija predstavil tudi Dragan Bulič, so se Marjanu med številnimi drugimi poslušalci oglasili tudi iz Dubrovnika in ga spraševali, kje ter kdaj bo promocija te prelepe pesmi, saj se jo nameravajo udeležiti! "To je to, kar smo hoteli in želeli, in mislim, da je uspelo. Kakšna politika neki, prosim vas! Če je politika to, potem je tudi odhajanje Slovencev na poletni dopust na hrvaško obalo in Hrvatov na zimsko smučanje k nam. Pravzaprav bi o njej morali govoriti kot o turistični pesmi, saj opeva tudi lepote obeh dežel, Slovenije in Dalmacije," je prepričan Marjan.
Poleg skladbe s klapo Tramuntana, dueta Stara hiša z Matijo Pužem in drugih skladb s prihajajoče zgoščenke bo v Nebotičniku s skupino Mediteran prepeval tudi pesmi Vinka Coceja. Ljudje, je prepričan, imajo kljub skrbem, stiskam in stresom, ki so del našega vsakdana, tudi še vedno radi lepe stvari. Nekaj, kar ni povezano s tem in politiko, ampak je preprosto lepo. In kaj je lepšega in boljšega od glasbe? Ta pozna odgovor na vse. Pesem, navsezadnje, najde pot do ljudi vedno in vsepovsod.
Napisala: Ida Svete
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del