Marko Hatlak s harmoniko okrog sveta!

marko hatlak (foto: Foto: Goran Antley) Foto: Goran Antley
Vir: Story
25. 5. 2019

Marko Hatlak ljubi glasbo in življenje in tako se je podal na glasbeno potovanje čez lužo. 

Obiskal bo tudi glasbene kolege, koncerte in se družil z glasbeniki podnevi, ponoči in v času 'Ko ni noč in ni dan' - tak je namreč naslov njegovega zadnjega albuma, ki ga bo marsikomu tudi podaril. Prva postaja, New York in kolega Marko Č. oziroma obisk njegovega koncerta v jazz klubu Smalls v New Yorku, kjer je imel na večer mojega prihoda nastop s svojo zasedbo.

Ura je bila polnoč in nisem spal že skoraj 24 ur. Še vedno sem čutil odtrganost od družine. Ko sem vstopil, me je vratar že pričakoval, in ko sem zagledal Marka za klavirjem v elementu, mi je prvič spet šlo na smeh in vsa čustvena ranjenost se je v meni zlila z emocijami glasbe.

Utrujen od poti in prtljage ter tudi od norije v Sloveniji, kjer sem lovil sapo, da sem uredil vse obveznosti, mi je prvo najcenejše pivo za sedem dolarjev kar steklo po grlo, malo sem se sprostil in otopel zasanjal v zavedanju, da sem res v New Yorku, na koncertu svojega glasbenega kolega.

Obiskal sem še več jazz koncertov, od swinga do manjših jazz klubov, ki živijo od polnoči naprej, v njih nastopajo vrhunski glasbeniki, ki na 'sešnih' drug za drugim 'razturajo'. Noro dobro. V Sloveniji pogrešam takšne klube.

Ogledal sem si Metropolitan Museum of Art in bil navdušen. Tako ogromnega muzeja s toliko izjemnimi deli še nisem videl. Tri dolarje sem plačal za vstopnino, saj če živiš v NY, plačaš, kolikor želiš. Za zaključek sem bil še v Metropolitanski operi, ogledal sem si Verdijevo La Traviato. Svet se vrti okrog glasbe, moj tudi. Še dobro, da imam ta privilegij, čeprav me je naslednji dan med vajo zmotila soseda, češ da se sliši po vsej hiši. Malo me je presenetila, saj sem predvsem zaradi vaje in priprave novih projektov prišel v umetniško rezidenco MZK. Vaje torej popoldne, mesto, prihajam.

Ogledal sem si Peto avenijo z Empire State Buildingom, Trump Tower, Central park, Katedralo St. Pauls in mestno knjižnico. Začel sem se tudi rekreirati s tekom po mestu. Čez most Williamsburg ali pa po Brooklynu do mosta Manhattan, skozi kitajsko četrt ter čez most Williamsburg nazaj. Približno 15 kilometrov, kar mi dobro iztroši telo, da vsaj spim kot dojenček. Razgledi na mesto z mostov pa so res nekaj posebnega. Bil sem tudi pri novozgrajenem One World Trade Centru ter na Wall Streetu z znano borzo. Na konici Manhattna se v daljavi vidi Kip svobode.

Fotografije: Goran Antley, osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story10/2019

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 10/2019

Story 10/2019, od 09. 05. 2019