Legendarni slovenski košarkar Marko Milić, ki se je v preteklem letu poslovil od parketa, je v zadnjem času zaplaval v povsem drugačne vode. Tako je prevzel vlogo vodilnega taksista svojih hčera, kuharja, zvestega teniškega navijača in podpornika mladih košarkarskih upov. Kot nam je zaupal, v tem nadvse uživa, saj spoznava drugo plat življenja, ki je bila do sedaj zaradi uspešne košarkarske kariere par tisoč kilometrov stran.
Družina Milić si je že pred nekaj leti uredila gnezdo v predmestju Ljubljane. Marko se je sprva želel vrniti v rodni Kranj, vendar je bila Vesna močno navezana na Ljubljano, zato sta sklenila kompromis.
"Seveda sem najprej razmišljal o tem, da bi se preselil nazaj na Gorenjsko, saj sem se zelo zgodaj preselil v Ljubljano in spoznal Vesno, vendar pa je ona želela ostati blizu prestolnice. Meni je bila všeč okolica pod Šmarno goro in ponudila se nama je odlična stara kmetija, Podutik pa je bil takrat še popolnoma neposeljen," razlaga Marko. Prvi slovenski igralec v ameriški ligi NBA je bil sprva veliki kranjski 'lokalpatriot', vendar je sočasno s selitvami po vsem svetu ugotovil, da so razdalje v Sloveniji resnično kratke.
"Iz Kranja si v nekaj minutah že v Ljubljani, medtem ko se iz ene na drugo stran Istanbula voziš več kot eno uro," je pojasnil. V svoji karieri je igral tako v številnih evropskih državah kot tudi Ameriki, Kuvajtu in Iranu. Zaupal nam je, da je pri selitvi v nov klub najtežje doseči status znotraj nove ekipe.
"Če bi tamle trije penzjonerji igrali balinčke, nas ne bi kar tako pustili, da bi bili mi ta glavni. Tako je tudi v košarki. Ne moreš priti na novo v klub in igrati vodje, pustiti moraš ljudem, da se te navadijo, te vzamejo za svojega. Če si tujec, se moraš izkazati, biti boljši," razlaga Milič, za katerega so bile selitve lažje v času, ko sta bila z Vesno še sama, z otroki pa so postale vse težje.
"Če bi bil sam, bi mi bilo vseeno, kje sem," pojasnjuje tudi nekdanji košarkar Olimpije.
Vseeno jim je bilo za številke
Igranje v najmočnejši košarkarski ligi na svetu in vzklikanje večtisočglave množice sta le dva utrinka pestre kariere odličnega košarkarja. Kaj pa mu je v vsem tem času najbolj vtisnilo v spomin?
"Po čustvih sodeč, so mi v spominu najbolj ostala leta, ko sem iz Kranja prišel v Union Olimpijo. Iz mulca, ki je igral na igrišču in živel v blokovskem naselju, sem se spremenil v fanta, ki je igral Euroligo in se pojavljal v medijih, vozil dobre avtomobile ... Bili smo odlični, vrste gledalcev so se vile do kioskov ob začetku Tivolija," razlaga Marko in dodaja: "V Kranju sem bil navajen, da me je prišla gledat družina, tu smo igrali pred pettisočglavo množico!" S selitvijo v Ameriko so prišla tudi zasebna letala, najboljši hoteli in igranje ob boku Michaelu Jordanu.
"Vau! Tega takrat nisem dojemal. V Kranju sem imel za pico in pomfrit, v Ljubljani pa smo lahko tudi punce peljali na pijačo. Vendar nam je bilo za številke vseeno, želeli smo le igrati košarko," je skromen košarkar. Kljub glamurju, ki ga je ponujala ameriška liga, pa le ni bilo vse tako bleščeče, saj so fantje že pred prvo tekmo vedeli, kakšna hierarhija vlada v klubu, kdo bo igral prvo postavo in kdo bo sedel na klopi.
"To te malo podre, ker se ne moreš dokazati. Po drugi strani pa mi je bila to izpolnitev otroških sanj, saj si deležen polnih dvoran, glamurja in velike pozornosti. Na voljo imaš le trenutek, da se izkažeš, pa še to ni nujno, da te bo povzdignilo med zvezde," razkriva Marko.
Od košarke do tenisa
V zadnjem času je Marko prevzel vlogo prijatelja mladim košarkarjem. Košarkarsko igrišče je zamenjal za teniška dvorišča, tek, badminton in ostale aktivnosti.
"Druge stvari so mi okupirale glavo, tako da igranja trenutno ne pogrešam. Košarkarsko sem se zadovoljil, izživel sem svojo energijo na parketu," o svoji uspešni karieri pove Marko, ki v vsem tem času ne bi ničesar spremenil, saj se je v danem trenutku odločil z glavo, kot je čutil.
"Vse ostalo ne bi bila moja zgodba. Če daš vse od sebe, si nimaš kaj očitati," še doda. V vlogi trenerja se ne vidi, saj se je pri tem treba povsem posvetiti stvari.
"Videl sem trenerje, ki so živeli za šport in v igralcu pustili pečat. Videl pa sem tudi tiste, ki so trenirali le zato, da so v polo majčkah špancirali gor in dol. Nimam več energije, da bi začel vse znova z nule," razlaga Marko. Vesna je začela posel, ki si ga je želela že vse življenje, zato je zdaj čas, da se on sam malo prilagodi svoji družini. Košarkar ima srečo, da lahko dela z mladimi, saj mu je zdaj pomembno, da počne to, kar ga veseli.
"Čez pet let bi rad navijal za svoje punce, ki bodo igrale tenis," ponosna pove. V zadnjem času se torej posveča družinskemu ritmu, kot so otroški treningi, obiski babic, kuhanje kosila, ki mu po dolgem času nadvse ustreza.
"Ko sva se z Vesno spoznala, je imela zelo dober met, sam pa sem preskakoval avtomobile, moj met pa ni bil ravno najboljši. Zato so me kolegi velikokrat hecali, da bodo najini otroci odlični košarkarji. Moje noge in Vesnin natančni met. No, zdaj imam pa tri punčke, ki igrajo tenis," v smehu pove legendarni krilni center.
Ne želi praznih pogledov v očeh hčera
Naš odlični košarkar tako živi idilično družinsko življenje skupaj z ženo Vesno in tremi dekleti. Pa ga punce kaj poslušajo?
"Uf, ko kaj govorim, vse kimajo in ubogajo. Ko pa pridem nazaj domov, vidim, da so vse naredile po svoje," se smeje Marko, vendar ne bi sam ničesar spremenil za nič na svetu. Svojih deklet ne vzgaja po knjigah, temveč povsem po občutku ter tako, kot je bil vzgojen sam. Želi, da bi postale delavne, da bi znale stvari ceniti in si med seboj pomagati. Seveda pa bo kmalu prišel čas, ko bodo na vrata pričeli trkati fantje.
"Ko bo pozvonilo in bom odprl vrata, bo huda, če bo fant imel preveč piercingov in tetovaž.
"Marš!" Oči kdo je pa bil? "Ma ne vem, poštar se je zmotil," se pošali.
Najstarejša hči bo kmalu dopolnila 14, srednja 10 let, tako da se v hiši Milićevih kar dogaja. Vendar pa punce o fantih za zdaj še ne razmišljajo, saj jim je všeč predvsem Justin Bieber. Punce so najprej plesale kot zmajčice, potem so se preusmerile v tenis. Sprva le ljubiteljsko, potem pa jih je po Markovih besedah zagrabilo. "Tara in Ela sta začeli dosegati odlične rezultate in zdaj vsak dan trenirata," razloži košarkar, ki se ne obremenjuje z uspehom. "Če jima uspe, super. Drugače pa nisem obremenjen s tem. Tudi profesionalen šport ima svoje pasti. Upam, da jih bo šport držal čez mladost, saj so moji spomini na druženje v Triglavu res lepi. Če jima pa uspe, pa še toliko bolje. Našle so strast do tenisa, kar je najpomembneje." Tudi če bi se odločile za umetniške vode, bi jih očka podpiral, saj je po njegovem mnenju najpomembnejše, da nekaj počnemo s strastjo. "Najbolj bi bil žalosten, da bi s praznim pogledom hodile po tem svetu," pove Marko, ki pa pri umetnosti ne bi mogel veliko pomagati, saj ima prste 'debele kot čevapčiče'. "Bi pritisnil eno tipko na klavirju, zazvenele bi pa kar tri," v smeje dodaja.
Kraje menjaval kot spodnje perilo
Kljub številnim obveznostim si še vedno vzame čas za spremljanje naših zimskih junakov.
"Kaj ne bi gledal, če pa imamo take šampione. Ko je skakal Peterka, smo vsi dejali, da takega skakalca ne bo več. No, potem pa je prišel Peter Prevc. Neverjetno, to ni muha enodnevnica. Ko že misliš, da bo izpregel ob zmagi, pa spet stoji na stopničkah," je nad slovenskim orlom navdušen Marko. Po njegovem mnenju sta razloga za odlične slovenske rezultate želja, tekmovalnost. "Zaradi majhnosti pa imamo 'inat', pogum, s katerima dosegamo vrhunske rezultate," pove. Največji oddih mu predstavlja dom.
"V petnajstih letih sem potoval več kot deset normalnih ljudi v vsem življenju. No, razen če nisi Tomo Križnar," smeje razjasni Marko, ki se je v času kariere zjutraj zbudil v hotelu in pogledal na uro ob postelji, da je sploh vedel, kje je. "Igraš tekmo, po njej te že čaka avtobus za naslednji kraj. V NBA štiri tekme na teden, vsaka v drugem kraju," svoje menjavanje hotelskih postelj pojasni košarkar. Doma se posveča tudi kuhanju, saj je gurman, ki obožuje pikantno hrano. Ker je živel sam in se mu ni dalo vedno jesti po restavracijah, si je začel kuhati sam. Popečeno na olivnem olju in preprosto. To je njegov skrivni recept. "Za športnika je vse precej preprosto, zdravo in enostavno. Ko Vesna dela, skuham večerjo za vse," se pohvali. Žena Vesna je namreč ustvarila mali salon za nohte, kjer stranke dobijo občutek, kot da so prišle k prijateljici na kavo. "Salon je opremljen kot dnevna soba, tudi punce se odlično razumejo. Ob obisku poklepetaš, spiješ kavo in se imaš fino," je nad ženinim delom navdušen Marko.
■ Nika Arsovski