Naš izjemni košarkar Marko Milič se je pri 38 letih odločil, da konča igralsko kariero in se posveti družini, svoje znanje pa začne prenašati na mlade upe. Z Markom in njegovo ženo Vesno smo se pogovarjali o tem, kakšna bo zdaj dinamika družine Milič, dotaknili pa smo se tudi njunega zakona, saj sta to leto praznovala častitljivo 20. obletnico ljubezni.
Story: Marko, večina bi vprašala, ali boste pogrešali igro, mene pa zanima predvsem, česa ne boste pogrešali?
Ne bom pogrešal vsakodnevnih obvez na gležnjih, 40 stopinj v kuvajtskih dvoranah, protibolečinskih tablet in napol praznih krožnikov, ker sem bil nenehno na dietah ...
Story: Boste še kaj preskakovali avte, morda kar tako, za hec? In če bi si nekdo upal z vami staviti, da zmore tudi on? Bi mu odsvetovali podvig?
Zdaj, ko sem v športnem pokoju, se ne spodobi, da upokojenec preskakuje avtomobile ... Kaj bo pa mladina rekla? (smeh) Ker je pa ta skok že viden, predlagam, da se spomnijo kakšne novosti, če nočejo, da jim skok čez avto sledi še 20 let.
Story: Nekoč ste izjavili, da je vaš veliki hobi arhitektura. Vas bomo kmalu videli s kakšnimi novimi načrti? Ste razmišljali tudi o tovrstnem šolanju?
Čtiva za arhitekturo sem prebral kar nekaj, tako mi je glava iz košarke pobegnila v drug svet. Tudi hiša je bila plod teh idej in še kar stoji po 12 letih in pravimo ji dom. Nisem pa strokovnjak, da bi lahko v strokovnih krogih debatiral o arhitekturi.
Story: Vesna, vam je pomagal pri načrtovanju vašega ljubkega domačega salona?
Že 20 let si pomagava, tako da sva idejo osebnega salona z izbranimi kosi, v katerem naj bi se čas ustavil in v katerem bi se vsi počutili kot v dnevni sobi, predebatirala skupaj.
Story: Vi ste bili prav tako izjemna košarkarica, ki je svoj dres pospravila v omaro po rojstvu prve hčerke. Bi rekli, da vajin zakon tako dobro deluje, ker sta si pravzaprav zelo podobna?
Gotovo pomaga, da sem bila športnica, saj tako lažje razumem probleme, ki nastanejo pri športu, ampak zakon je uspešen, ker se podpirava, spoštujeva, tudi kdaj malo spreva, ampak res veliko debatirava.
Story: Predvidevam, da oba mrzlično čakata kakšno dobro tekmo Lige NBA, ki je na programu ponavadi pozno ponoči. Sta strastna navijača in koliko debatirata o igri, ekipah ... Navijata za isto ekipo?
Vesna je gledala skoraj vse moje tekme, bolj kot Ligo NBA pa spremljava tekme, na katerih igrajo najini prijatelji ali nekdanji klubi, v katerih sem igral. Ker najine punčke trenirajo tenis, zadnje čase skoraj več gledamo tenis.
Story: Letos sta praznovala častitljivih 20 let ljubezni. Še hodita na zmenke in kako vama uspeva ohraniti strast in ljubezen? Imata kakšen nasvet za vse, ki bi si želeli tako uspešen zakon?
Res sva vesela, da že 20 let tako dobro voziva skupaj in se imava še zelo rada. Klasične zmenke so zamenjali skupni teki v naravi in igranje badmintona, večkrat pa za kakšen vikend pobegneva v Italijo, kjer sva živela sedem let, in imava srečo, da lahko otroke pustiva babicama in dedku. Nasvetov za uspešen zakon ne bi dajal, a se izplača potruditi za stvar, ki ti veliko pomeni, in ne smeš prehitro vreči puške v koruzo.
Story: Je res, da nikoli ne smeš zaspati jezen na drugega? Kako ponavadi zgladita spore?
Za to, da ne smeš zaspati jezen na drugega, sem slišal, ampak se ne drživa nekih šablonskih navodil za uspešen zakon. Tako se je že zgodilo, da sva se jezno držala vsak svojega roba postelje. (smeh)
Story: Nekje sem prebrala, da si Marko želi pet otrok ... Lahko pričakujemo, da se bo družina Milič v prihodnje povečala?
Še kakšnega otroka nimava v načrtu. Sva vesela treh punc, s katerimi poskušava preživeti čim več časa, in nama prav veliko energije ne ostane. Da bi startal samo na kvantiteto, pa tudi ni v redu. (smeh)
Story: Marko, še mečete kopje? Nekoč ste dejali, da boste po zaključku športne kariere prijeli za to 'orodje' in morda začeli resno trenirati. Vam je olimpijska norma še vedno izziv?
Z atletiko se ukvarjam za rekreacijo, ko imata punčki trening, in kroglo ter disk kar dobro vržem, a je olimpijska norma znanstvena fantastika. Glede na to, da legendarni Smodiš meče kroglo v Novem mestu, pa bomo mogoče nekdanji košarkarji dvoboje preselili na atletske stadione. (smeh)
Story: In kako komentirate vi, Vesna, da bi Marko presedlal z enega športa na drugega, in to profesionalno?
Dvajset let profesionalnega športa je bilo dovolj. Če bi šel med metalce, me zanima, kdo bi ga potem nahranil? Slišala sem, da pojedo tudi 15 jajc na dan. (smeh)
Story: Marko, velikokrat smo zasledili, da so profesionalni športniki po zaključku kariere težje prestopili v 'normalno' življenje ... Vas je kdaj skrbelo, kako bo z vašo psiho po upokojitvi?
Najtežji je bil vmesni čas, ko sem se še odločal, ali naj sploh igram. Ko sem ugotovil, da ne odhajam iz košarke, ampak da samo ne bom več profesionalni košarkar in se bom preizkusil v kateri drugi funkciji zame najlepše igre na svetu, je bilo lažje. Psiha se za zdaj drži, tako da psihologa ne potrebujem, ali kot je rekel Trstenjak: "Vsak je sam sebi najboljši dohtar."
Story: Za koga oz. kaj imate zdaj več časa?
Več časa za družino, prijatelje, spremljanje teniških tekem svojih otrok ...
Story: Imate z Vesno kakšen skriven pakt, kako bo od zdaj naprej? Lahko pričakujemo, da se boste zavihteli v kuhinji in več časa preživeli s hčerkami?
Kuham rad in zelo uživam v vsakodnevnih aktivnostih, ki sem jih zaradi odsotnosti zelo pogrešal.
Story: V otroštvu ste sanjali o Ligi NBA in kot izjemen košarkar ste dosegli vse, kar je bilo možno doseči v tem športu, zato ste si gotovo zdaj zadali nov cilj. Se motim?
Imel sem srečo, da sem se igralsko in karierno zadovoljil ter nimam nekega ambicioznega načrta B, ker če hočeš biti uspešen, moraš biti stoodstotno pri stvari. Zame je trenutno prioriteta čas z otroki, je pa res, da bi svoje znanje tako kot pred leti na taborih v Kranjski Gori rad prenašal na mlade.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Goran Antley, Aleš Fevžer, osebni arhiv, KK Union Olimpija
