Večni mladenič je v letih, ko nekatere že skrbijo različna popravila telesa, ampak njegovo je očitno še v dobri formi. Tudi o tem smo namreč klepetali z Markom.
Story: Stari ste že več kot 40 let. Včasih so ljudje pri teh letih že umirali, sedaj pa naj bi se pravo življenje takrat šele začelo. Kako se zdi vam?
Pred 40. letom živimo življenje za nazaj, po 40. pa za naprej. Vendar ni pravila, kdaj je moški najboljši - lahko je to pri 90 letih ali pa pri treh, le da se pri 90 ni treba več nikomur dokazovati, pri treh letih pa. Če sam veš, kaj si želiš, te okolica lepo sprejme v vsakem obdobju.
Story: Kako se vi zdaj počutite v svoji koži?
Tako kot da se je pri 40 moje življenje šele začelo. Ljudje so prej umirali tudi zaradi navadnega vboda s šivanko, v razvitem svetu pa se je življenjska doba podaljšala. A bistvo je, da živiš dobro in polno - pa kolikor časa že. Trudim se, da bom živel čim bolj dolgo in čim bolj polno življenje.
Story: Vas mučijo težave s križem in podobne težave starostnikov, hehe?
Težave s križem niso posledica starosti, temveč posledica prometne nesreče in nesreče na bazenu, ko mi je nekdo skočil na glavo.
Story: Že imate težave s prostato?
Za zdaj vem o prostati le to, da je to predvsem moška težava in da ni dobro, ko začne nagajati. Sicer pa jo imamo vsi moški. Očitno zase dobro skrbim, saj teh težav še nimam. Edine težave so povezane s sluhom, vendar je to poklicna deformacija. Slabše slišim na eno uho. Trenutno še ne uporabljam kakšnih pripomočkov, če pa bo treba, se bom posvetoval z zdravniki.
Story: Kako torej skrbite za svoje telo?
Pri teh letih bi se že poznalo, če ne bi dobro skrbel. Prepričan sem, da imamo ljudje vedno enako energije. Ko smo mlajši, ne vemo, kako bi jo porabili, ko smo starejši, pa vemo. Trudim se, da bi pri sebi črtal dimenzijo časa, saj je to velika zanka, v katero se človek ujame.
Story: Imate kaj izkušenj z depresijo?
Osebno ne, a sem to bolezen spoznal v Srednji zdravstveni šoli, ko smo bili na praksi v Polju. Seveda sem kdaj tudi sam imel bolj črne trenutke, vse se mi je zdelo bolj slabo in tudi ne poznam človeka, ki tega ne bi doživel. To je normalen pojav v razvoju človeka, vendar tega ne sme biti preveč. V nasprotnem primeru potrebujemo pomoč, saj se depresija ne more rešiti z zapiranjem vase. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo drug drugega.
Story: Ali na vaše počutje vplivajo tudi vreme, dolžina dneva, pomanjkanje sonca?
Seveda vplivajo, vendar je treba znati prenesti dobro voljo tudi na dni, ko ni sonca. Imamo srečo, da živimo v geografskem pasu, kjer ni pol leta tema in pol leta dan in le nekaj dni lepega vremena. Čeprav je danes slabo vreme, sem jaz na primer še dobre volje, saj se takoj spomnim na sonce, ki nas je včeraj razveseljevalo.
Story: Ali kdaj obžalujete, da ste se odločili za samostojno kariero?
Obžalujem ne, čeprav so bile prej določene prednosti. Ni pa težjih ali lažjih stvari, so le drugačne. Za samostojno pot sem se odločil, ker se mi je zdelo, da še lahko pokažem svojo drugo plat. S Čuki smo se imeli super, naredili smo veliko in bi morda lahko naredili še kaj, vendar se jaz v skupini nisem več iskreno čutil. Ostali so lepi spomini, vendar ne smemo gledati nazaj.
Story: Samostojno kariero ste začeli ravno pred najhujšo krizo. Jo zdaj občutite?
Kriza je le izgovor tistega, ki ne zaupa svoji zgodbi. Ne smemo pa gledati le na zaslužke, saj je to zelo relativno.
Story: Govorite pogumno, kar samo potrjuje, da je resnično potreben pogum za tak korak, saj namreč ne poznam prav dosti ljudi, ki bi iz varnega udobja uspešne skupine stopili na negotovo pot v času, ki je bolj primeren za pobiranje sadov kot pa za začetek nove samostojne kariere …
Veliko lažje je imeti občutek varnosti, tudi če se ti nič ne dogaja, ko pa si star 70 let, si zagrenjen, ker nisi zbral poguma, da bi se preizkusil tam, kjer si želel. Meni se je veliko dogajalo že v skupini pred samostojno kariero, ko pa je prišlo do mrtve točke, sem videl možnost za nadaljevanje. Koncertna scena se dobro razvija in prepričan sem, da bom tudi jaz lahko pokazal, kar želim.
Sonja Javornik
