Marta Zore: Zelo hitro začutim človeka

Marta Zore: Zelo hitro začutim človeka (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Jana
21. 7. 2018

Njene nežne, čutne pesmi pobožajo dušo in srce. Očarljiva pevka s čudovitim glasom mi je zaupala, da se skladbi Še si tu in Le s teboj, ki ju pogosto prepeva na porokah, še vedno močno dotakneta poslušalcev in predstavljata pomemben del njenega življenja.

Ljudje namreč prepoznajo iskrenost, ki se zrcali v njeni glasbi. Pogovor z njo je izjemno prijeten, saj prekipeva od energije, ko govori o glasbenem ustvarjanju in sinu, na katerega je zelo ponosna.

Letos boste predsednica žirije na festivalu Melodije morja in sonca (14. julij op. ur.), kjer ste leta 1995 zmagali. Kako se spominjate svojega nastopa?

Bilo je obupno vroče, med nastopom so nehali delati monitorji in svoj glas sem nenadoma zaslišala nekje med vetrom. No, občutki po tem pa so bili seveda zelo lepi. Na festival sem šla zaradi promocije in namen je bil očitno dosežen. (smeh)

Preden ste zmagali na MMS, ste pogosto nastopali v tujini. Je bilo nastopanje na tujih odrih pomembno za vašo pevsko kariero?

Nastopanje v tujini je bilo izjemno pomembno, ne le iz glasbenega vidika, ampak tudi zaradi pridobivanja življenjskih izkušenj. To so pomembne izkušnje, kakršne je v teh časih težko dobiti, saj je nastopov, kjer bi se pevke in pevci lahko urili v petju urbane glasbe, žal zelo zelo malo.

Dandanes se številne pevke predstavijo na šovih talentov. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Za tovrstne šove mora biti oseba res iz 'pravega testa', da prenese vse, kar se v takih šovih dogaja, zato nanje praviloma ne pošiljam premladih pevcev. Otroci so mehke, občutljive duše, na teh šovih pa jim včasih tudi na zelo grob način pokažejo, kaj ni dobro. Zlasti občinstvo in vrstniki znajo biti pri tem zelo kruti. Vsem staršem polagam na srce, naj previdno ocenijo, ali bo njihov otrok prenesel odzive, ne samo žirije, ampak tudi javnosti. Naj najprej pred nekaj glasbeniki na kakšni zasebni uri petja preverijo, ali je njihov otrok res talentiran, in če otrok prepeva pop glasbo, potem za mnenje ne sprašujte učiteljev klasičnega petja, ki s pop petjem nimajo nobene zveze, ampak se za mnenje obrnite na pevce, producente ali pop glasbenike.

Vaša glasbena kariera je rezultat dolgoletnega izobraževanja in dela. So vas starši spodbujali pri ukvarjanju z glasbo?

Moj oče je bil odličen glasbenik, kitarist, in pri nas se je ves čas pelo in igralo. Nikakor pa starši niso vplivali na mojo odločitev za vpis na srednjo glasbeno šolo. Ta je bila izključno moja. Že pri 15 letih so me kar lepo 'vrgli v vodo' z besedami: »Kakor si boš postlala, tako boš ležala.« Tako sem torej čisto sama izbrala svojo pot.

Ali sinu Mihaelu dopuščate svobodo pri izbiri poklica?

Absolutno! Zdaj po maturi si namerava vzeti leto dni časa, malo raziskati svet in ugotoviti, kaj vse bi rad počel. S tem se zelo strinjam. Sicer pa se ukvarja tudi z glasbo (smeh) in zelo uspešno trenira boks.

Menda sta izjemno navezana drug na drugega. Se je zaradi tega težko ločiti od njega in mu pustiti, da najde svojo pot?

Res se dobro razumeva, nikdar pa si nisem želela vzgojiti 'maminega sinčka'. Že od 10. leta hodi na morje s klapo vrstnikov in vedno sem ga spodbujala k samostojnosti. Ko je bil na srednji šoli, jim je enkrat samkrat uspelo zvabiti me na govorilne ure in roditeljski sestanek. Moj moto je: Sprejmi odgovornost in nosi posledice, če delaš neumnosti.

Ste bili zelo dosledni pri postavljanju meja, ko je bil mlajši?

Da, postavljanje meja je ključnega pomena, saj dajejo otroku občutek varnosti. Toda nisem se vmešavala v to, na katero šolo se bo vpisal. Obiskoval je Konservatorij za glasbo in po končanem drugem letniku je ugotovil, da ga klasična glasba ne zanima, ter se prepisal na gimnazijo. Pri tem sem ga podprla in pred kratkim je maturiral.

Mama ste postali v obdobju, ko ste prodrli na slovensko glasbeno sceno. Ste hitro po porodu znova stali na odru?

Mihael se je rodil s carskim rezom, vendar sem kljub temu šest tednov po porodu stala na odru in igrala saksofon. Zelo hitro sem bila znova aktivna in s tem nisem imela težav.

Je sinovo rojstvo vplivalo na to, da ste začeli ustvarjati glasbo za otroke?

Vsekakor. Materinstvo je velika sprememba in nič lepšega se mi ni zgodilo v življenju, kot to, da sem postala mama. Ko se je Mihael rodil, sem imela ogromno ustvarjalne energije.

Zbirka zgoščenk za otroke Zvonček je nastala v sodelovanju z vašo sestro Magdo. Ste zelo povezani s svojima sestrama?

Da. Po Mihaelovem rojstvu mi je ena od njiju rekla, da če sem preživela jaz, bo tudi ona. Kmalu je šla v akcijo ter dobila otroka. (smeh) Glavna junaka v Zvončkih sta poimenovana po najinih otrocih, torej Miha in Neža.

Pogosto sodelujete z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem in Adijem Smolarjem. Kako se je začelo sodelovanje z njima?

Zelo hitro začutim človeka. Z Gojcem sva se nekoč srečala v zaodrju, med neko njegovo predstavo, in vprašala sem ga, ali bi sodeloval v projektu za otroke. Privolil je z nasmehom in žarom v očeh, zato sem takoj vedela, da je prava izbira. Uživala sva od prvega do zadnjega snemanja in teh ni bilo malo. (smeh) Med nama je nastala čudovita človeška vez. Z družinami se družimo in odkrila sem, da Gojc odlično kuha. (smeh) Tudi Adi Smolar je izjemno topla duša. Veliko mi pomeni, da se s sodelavci ujamem.

Andrea Bocelli pravi, da je glas ogledalo duše. Če to drži, domnevam, da ste zelo nežni, čustveni, ranljivi.

Vse to imam v sebi, kar se izraža skozi moje pesmi. Sem energična, veliko se smejim, vendar nisem sestavljena le iz veselja. Marsikatero besedilo je bilo del mojega življenja. Rada pa imam tudi dinamične pesmi in veselim se, da bom v bodočih skladbah, ki jih pripravljam, lahko izrazila tudi bolj ritmični, optimistični del sebe.

Dolgo ste bili v razmerju z glasbenikom Miranom Juvanom. Vam samsko življenje ustreza?

Izjemno uživam v samskem življenju. Mihaelov oče Miran je bil moja prva ljubezen, zaljubila sva se v srednji šoli in 18 let je bil moja edina ljubezen. A v toliko letih se človek spremeni in prav je, da odideš svojo pot, če ugotoviš, da v razmerju nisi več ti. Že tako nas življenje kar naprej sili k prilagajanju in sklepanju kompromisov, ne moreš in ne smeš še na osebnem področju igrati nekoga, kar nisi.

Vama je z nekdanjim partnerjem uspelo ohraniti dober odnos?

Da, nedavno mi je častil celo pivo, ko smo se srečali z njegovo novo družino. (smeh) Spoštujemo se in Mihael se odlično razume s svojima polbratoma, ki sta čudovita fanta. Po razhodu sva oba zadihala, in to je bilo dobro tudi za najinega sina.

S čim se ukvarjate poleg glasbe?

Rada se ukvarjam z različnimi športnimi dejavnostmi in potovanja so moja velika strast. Komaj čakam, da se bom znova kam odpravila, vendar moram prej poskrbeti še za kup predstav, ki jih pripravljam, pa za scenarije in scensko glasbo, ki jo pišem, kar zahteva ogromno časa in dobre organizacije. Mi 'na svobodi' moramo sami poskrbeti za vse: pri nas ni dopustov, ni bolniških, ni regresov, zato moramo biti zelo pridni.

Ste bili zaradi obilice dela na robu izgorelosti?

Moja sestra me že več let opozarja, da je izgorelost resna stvar in da moram paziti na svoje zdravje. Veliko sem prebrala o sindromu izgorelosti in zame je pomembno, da znam izklopiti um in da moji možgani počivajo. To sem se naučila in sem zelo previdna. Dobro se namreč poznam in vem, da sem nagnjena k pretiravanju. Ko sem snemala Zvončke, sem delala tudi 24 ur brez premora. Vsak dan se poskušam odklopiti in tudi moj sin pazi name. Pogosto me zvleče stran od dela in greva nekam, kjer ne smem govoriti o delu. Naučila sem se umiriti. Dihanje glasbeniki obvladamo in to je pomemben del meditacije. Znam se sprostiti in sem pozorna na to, da dovolj počivam, ker poznam nekaj ljudi, ki so zaradi izgorelosti trajno poškodovani. Zavestno skrbim zase, obenem pa imam zelo pozorno družino.

Veliko pohval ste deležni tudi zaradi svojega videza. Vas je motilo, kadar so se ljudje ukvarjali z vašim videzom namesto z glasbo?

Vedno sem se zavedala, da je videz sestavni del glasbenega posla in nikdar se nisem obremenjevala s komentarji na račun videza. Ko sem nastopala v tujini in morala peti po deset ur dnevno, je bila moja prva skrb, da bodo moje glasilke zdržale ves napor. Tudi če je bil videz malo manj brezhiben. Res pa je, da včasih videz ni bil tako pomemben, kot je zdaj. To je lahko kar krivično do dobrih glasbenikov.

Marta Zore: Zelo hitro začutim človeka

So vam starši privzgojili samozavest?

Moji starši so z vzgojo poskrbeli, da sem zelo žilava in pripravljena na vse. Niso me zavijali v vato. Ko sem se vpisala na srednjo šolo, mi niso nič svetovali. Rekli so mi, da moram opraviti šolske obveznosti, če jih ne bom, se bom morala za preživetje znajti po svoje. Deležna sem bila stroge vzgoje, ki mi je dala trdnost. Zelo kmalu sem dojela, da me nihče ne bo rešil, ampak se bom morala sama znajti in poprijeti za vsako delo, če ne bom naredila šole. Mama je šla v srednji šoli le enkrat na govorilne ure v šolo, ker sta z očetom smatrala, da je šola moja dolžnost in odgovornost, ne njuna. S tem so me starši naučili samostojnosti, kar je dobro vplivalo name. Vedno sem poskušala biti učinkovita in se nisem ukvarjala z mnenji drugih.

Najbrž so vaše delovne navade pripomogle k temu, da lahko živite od glasbe.

Sem pianistka, saksofonistka, vokalistka, ustvarjam gledališke zvočne kulise, samo za Zvončke sem ustvarila več kot 500 glasbenih aranžmajev, ustvarjam scenarije, sem avtorica večine svojih skladb. Sem tudi pedagoginja, nastopam v poučni glasbeni predstavi za mlade skupaj z Gojcem, sem avtorica koncerta z naslovom Sprehod po zgodovini glasbe, v katerem sodeluje več kot 150 pevcev, glasbenikov, plesalcev itd. To je torej kar precej dejavnosti. (smeh)

Menda vas ljudje pogosto vabijo na poroke, ker želijo slišati skladbi Še si tu in Le s teboj. Ju še vedno prepevate z istim žarom kot nekoč?

Seveda. Velikokrat me povabijo kot gostjo presenečenja, da na porokah prepevam skladbo Le s teboj, za katero je čudovito besedilo napisala Miša Čermak. Skladbo izvajam ob spremljavi orgel in ljudje vedno jokajo, zato mižim, ker bi sicer začela jokati z njimi. Še vedno me gane ta skladba, saj je njeno besedilo izjemno.

Med komentarji pod vašimi skladbami na YouTubu se številni sprašujejo, zakaj dandanes v Sloveniji ni več takšnih pesmi, kot so bile vaše. Menite, da je slovenska popularna glasba manj kakovostna kot nekoč?

Pri mladih pevkah opažam tendenco, da želijo biti podobne tej ali oni pevki. Premalo je izvirnosti. Ditka je krasen primer pevke, ki dokazuje, da ti lahko uspe, če si iskren.

Kaj svetujete mladim pevkam, ki poskušajo prodreti na glasbeno sceno?

Vsaki pevki povem, naj ne obupa, ampak vztraja. Opazila sem nekaj zelo dobrih slovenskih pevk. Žal se zdi, da zanje ni prave promocije, potrebovale bi več medijske podpore. Ne bi škodilo tudi kakšno dobro besedilo in spevna melodija. Naj si upajo biti drugačne.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri